Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Druga knjiga kraljev (2 Kr)

2 Kr, 11. poglavje

¹ Koa[Leta 884 pr. Kr.] je Ahazjájeva mati Ataljá1[2 Krn 22,10] videla, da je njen sin mrtev, je vstala in uničila vse kraljevob[kraljevo…: hebr. seme kraljestva.] seme. ² Toda Jošéba,c[Jošéba: imenovana tudi, Jošébah; [hebr. Jahve je prisegel.]] hči kralja Joráma, Ahazjájeva [pol] sestra, je vzela Ahazjájevega sina Joášad[Joáš: tudi imenovan, Jehoáš; Juda in Izrael sta imela dva kralja po imenu Joáš ali Jehoáš. Hebrejščina uporablja oba imena zamenljivo. Vladala sta v časovnem obdobju, ki se je prekrival in bi se ju lahko zamenjalo. Torej v tem prevodu je Joáš – Judov kralj, ki je začel vladati pri sedmih letih, in drugi Jehoáš – izraelski kralj, ki je začel vladati sedemintrideset let pozneje.] in ga ukradla izmed kraljevih sinov, ki so bili umorjeni in pred Ataljo so ga skrili v spalnici, njega in njegovo dojiljo, tako da ni bil umorjen. ³ In z njo je bil šest let skrit v Gospodovi hiši. In Ataljá je kraljevala nad deželo.

⁴ Sedmo2[2 Krn 23,1] letoe[Leta 878 pr. Kr.] pa je Jojadá poslal in zbral vladarje nad stotimi, s poveljniki straže in jih privedel k sebi v Gospodovo hišo in z njimi sklenil zavezo in od njih v Gospodovi hiši vzel prisego in jim pokazal kraljevega sina. ⁵ Zapovedal jim je, rekoč: »To je stvar, ki jo boste storili. Tretjina izmed vas, ki vstopate na šabat, boste torej čuvaji straže kraljeve hiše. ⁶ Tretjina bo pri Surskih velikih vratih in tretjina pri velikih vratih zadaj za stražo. Tako boste stražili hišo, daf[da…: ali, pred zlomom.] ta ne bo vlomljena. ⁷ Dvag[Dva…: ali, Dve skupini; hebr. roki.] dela izmed vas vseh, ki greste na šabat naprej, celo ti bodo stražili Gospodovo hišo okoli kralja. ⁸ Obdali boste kralja, vsak človek s svojim orožjem v svoji roki in kdor pride v doseg, naj bo umorjen in bodite s kraljem, ko ta odhaja in ko prihaja.« ⁹ Poveljniki nad stotimi so storili glede na vse stvari, ki jih je duhovnik Jojadá zapovedal in vzeli so vsak mož svoje može, ki naj bi vstopili na šabat, s tistimi, ki naj bi šli ven na šabat in prišli k duhovniku Jojadáju. ¹⁰ Poveljnikom nad stotimi je duhovnik izročil kopja in ščite kralja Davida, ki so bili v Gospodovem templju. ¹¹ Straža je stala, vsak mož s svojim orožjem v svoji roki, okoli kralja, od desnegah[desnega…: hebr. desne rame.] vogala templja, do levega vogala templja, vzdolž poleg oltarja in templja. ¹² Naprej je pripeljal kraljevega sina, nanj nadel krono, mu dal pričevanje in postavili so ga [za] kralja in ga mazilili. Ploskali so s svojimi rokami in govorili: »Živeli[Živel…: hebr. Naj kralj živi.] kralj.«

¹³ Ko je Ataljá slišala hrup straže in ljudstva, je prišla k ljudstvu v Gospodov tempelj. ¹⁴ Ko je pogledala, glej, je kralj stal ob stebru, kakor je bila navada in princi s trobentami poleg kralja in vse ljudstvo dežele se je veselilo in trobilo s trobentami, Ataljá pa je pretrgala svoja oblačila in zakričala: »Izdaja, izdaja.« ¹⁵ Toda duhovnik Jojadá je zapovedal poveljnikom nad stotimi, častnikom vojske in jim rekel: »Med vrstami jo odpeljite ven in tistega, ki ji sledi, ubijte z mečem. Kajti duhovnik je rekel: ›Naj ne bo umorjena v Gospodovi hiši.‹« ¹⁶ Nanjo so položili roke in odšla je po poti, po kateri konji pridejo v kraljevo hišo in tam je bila umorjena.

¹⁷ Jojadá je sklenil zavezo med Gospodom, kraljem in ljudstvom, da bodo Gospodovo ljudstvo, med kraljem in tudi med ljudstvom. ¹⁸ Vse ljudstvo dežele je vstopilo v Báalovo hišo in jo porušilo. Njegove oltarje in njegove podobe so temeljito zlomili na koščke in pred oltarjem usmrtili Báalovega duhovnika Matána. In duhovnik je določil častnikej[častnike: hebr. službe.] nad Gospodovo hišo. ¹⁹ Vzel je vladarje nad stotimi, poveljnike, stražo in vse ljudstvo dežele in kralja so privedli dol od Gospodove hiše in po poti stražarskih velikih vrat prišli h kraljevi hiši. In sédel je na prestol kraljev. ²⁰ Vse ljudstvo dežele se je veselilo in mesto je bilo pomirjeno, Ataljo pa so usmrtili z mečem poleg kraljeve hiše. ²¹ Joáš je bil star sedem let, ko je začel kraljevati.