Druga knjiga kraljev (2 Kr)

2 Kr, 14. poglavje

¹ V drugema[Leta 839 pr. Kr.] letu Jehoáša, Joaházovega sina, Izraelovega kralja, je zakraljeval Amacjá,b[Amacjá: hebr. Jahvejeva moč.]1[2 Krn 25,1] sin Judovega kralja Joáša. ² Petindvajset let je bil star, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval devetindvajset let. Ime njegove matere je bilo Joadánac[Joadána: hebr. ugaja Jahveju.] iz Jeruzalema. ³ Delal je to, kar je bilo pravilno v Gospodovih očeh, vendar ne tako kakor njegov oče David. Delal je glede na vse stvari, kakor jih je delal njegov oče Joáš. ⁴ Vendar visoki kraji niso bili odstranjeni. Ljudstvo je na visokih krajih še vedno žrtvovalo in zažigalo kadilo.

⁵ Takoj, ko je bilo kraljestvo v njegovi roki potrjeno, se je pripetilo, da je umoril svoja služabnika, ki2[2 Kr 12,20] sta umorila kralja, njegovega očeta. ⁶ Toda otrók morilcev ni usmrtil, glede na to, kakor je pisano v knjigi Mojzesove postave, v kateri je Gospod zapovedal, rekoč: »Očetje3[5 Mz 24,16; Ezk 18,20] ne bodo usmrčeni zaradi otrók niti ne bodo otroci usmrčeni zaradi očetov, temveč bo vsak človek usmrčen zaradi svojega greha.« ⁷ Izmed Edóma jih je v solni dolini usmrtild[Okoli leta 827 pr. Kr.] deset tisoč in v vojni zavzel Seloe[Selo: ali, skalo.] in njeno ime imenoval Jokteélf[Jokteél: hebr. čaščenje Boga.] do današnjega dne.

⁸ Potemg[Okoli leta 826 pr. Kr.] je Amacjá poslal poslance k Jehoášu, sinu Joaháza, sinu Jehúja, Izraelovega kralja, rekoč: »Pridite, drug drugemu poglejmo v obraz.« ⁹ Izraelov kralj Jehoáš je poslal k Judovemu kralju Amacjáju, rekoč: »Osat, ki je bil na Libanonu, je poslal k cedri, ki je bila na Libanonu, rekoč: ›Daj svojo hčer mojemu sinu za ženo,‹ pa je tam mimo šla divja zver, ki je bila na Libanonu in pomendrala osat. ¹⁰ Zares si udaril Edóma in tvoje srce te je povzdignilo. Uživaj v tem in ostani doma,h[doma: hebr. pri svoji hiši.] kajti zakaj bi se vmešaval v svojo bolečino, da bi padel ti in Juda s teboj?« ¹¹ Todai[Okoli leta 826 pr. Kr.] Amacjá ni hotel poslušati. Zato je Izraelov kralj Jehoáš odšel gor in on in Judov kralj Amacjá sta si drug drugemu pogledala v obraz pri Bet Šemešu,j[Bet Šemeš: hebr. hiša sonca.] ki pripada Judu. ¹² Juda je bil premagank[premagan: hebr. udarjen.] pred Izraelom in pobegnili so vsak mož k svojim šotorom. ¹³ Izraelov kralj Jehoáš je ujel Judovega kralja Amacjája, sina Joáša, sina Ahazjája, pri Bet Šemešu, prišel v Jeruzalem in porušil jeruzalemsko obzidje od Efrájimskih velikih vrat do Vogalnih velikih vrat, štiristo komolcev. ¹⁴ Vzel je vse zlato, srebro in vse posode, ki so se našle v Gospodovi hiši, v zakladnicah kraljeve hiše in talce ter se vrnil v Samarijo.

¹⁵ Torej ostala izmed Jehoáševih dejanj, ki jih je storil, njegova moč in kako se je boril z Judovim kraljem Amacjájem, mar niso zapisana v kroniški knjigi Izraelovih kraljev? ¹⁶ Jehoáš je zaspall[Okoli leta 825 pr. Kr.] s svojimi očeti in z Izraelovimi kralji je bil pokopan v Samariji in namesto njega je zakraljeval njegov sin Jerobeám.

¹⁷ Judov kralj Amacjá, Joášev sin, je po smrti Jehoáša, Izraelovega kralja, Joaházovega sina, živel petnajst let. ¹⁸ Ostala Amacjájeva dela, mar niso zapisana v kroniški knjigi Judovih kraljev? ¹⁹ Torej4[2 Krn 25,27-28] zoper njega so v Jeruzalemu skovali zaroto in pobegnil je v Lahíš, toda za njim so poslali v Lahíš in ga tam usmrtili. ²⁰ Prineslim[Leta 810 pr. Kr.] so ga na konjih in pokopan je bil s svojimi očeti v Jeruzalemu, v Davidovem mestu.

²¹ Vse Judovo ljudstvo je vzelo Azarjája,n[Azarjája: tudi imenovanega, Uzíja; [hebr. Jahve je pomagal.]]5[2 Krn 26,1] ki je bil star šestnajst let in ga postavilo [za] kralja namesto njegovega očeta Amacjája. ²² Zgradil je Elát in ga povrnil Judu, potem je kralj zaspal s svojimi očeti.

²³ V petnajstemo[Leta 825 pr. Kr.] letu Judovega kralja Amacjája, Joáševega sina, je v Samariji začel kraljevati Jerobeám, Jehoášev sin, Izraelov kralj in kraljeval je enainštirideset let. ²⁴ Počel je to, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh. Ni se oddvojil od vseh grehov Nebátovega sina Jerobeáma, ki je Izraela pripravil, da greši. ²⁵ Povrnil je Izraelovo pokrajino od vstopa v Hamát do obmorske pustinje, glede na besedo od Gospoda, Izraelovega Boga, ki jo je govoril po roki svojega služabnika Jona,p[Jona: imenovanega Jonas.]6[Mt 12,39-40] Amitájevegaq[Amitáj: hebr. resnicoljuben.] sina, preroka, ki je bil iz Gat Heferja. ²⁶ §r[Leta 822 pr. Kr.] Kajti Gospod je videl Izraelovo stisko, da je bila ta zelo grenka, kajti tam ni bilo nobenega zaprtega, niti nobeden ni ostal, niti ni bilo pomočnika za Izrael. ²⁷ Gospod ni rekel, da bo Izraelovo ime izbrisal izpod neba, temveč jih je rešil po roki Jehoáševega sina Jerobeáma.

²⁸ Torej preostala izmed Jerobeámovih dejanj in vse, kar je storil in njegova moč, kako se je bojeval in kako je za Izrael obnovil Damask in Hamát, ki je pripadal Judu, mar niso zapisana v kroniški knjigi Izraelovih kraljev? ²⁹ Jerobeáms[Leta 784 pr. Kr.] je zaspal s svojimi očeti, z Izraelovimi kralji in namesto njega je zakraljeval njegov sin Zaharija.t[Zaharija: hebr. Jahve se je spomnil.]