Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Knjiga Psalmov (Ps)

Psalm 39

Vodji glasbenikov,Jedutúnu, Davidov psalm.

¹ Rekel sem: »Pazil bom na svoje poti, da ne bom grešil s svojim jezikom. Ko bo zlobni pred menoj, bom svoja usta držal z uzdo.«a[uzdo: hebr. uzdo, ali, nagobčnikom za svoja usta.] ² Bil sem nem s tišino, molčal sem, celó pred dobrim in moja bridkost je bila razvneta.b[razvneta: hebr. vznemirjena.] ³ Moje srce je bilo vroče znotraj mene, medtem ko sem razglabljal, je zagorel ogenj, potem sem spregovoril s svojim jezikom: ⁴ » Gospod, daj mi spoznati moj konec in mero mojih dni, kolikšna je, da lahko spoznam, kakoc[kako…: ali, kakšen čas imam tukaj.] slaboten sem. ⁵ Glej, moje dneve si naredil kakor dlan in moja starost je kakor nič pred teboj. Resnično, vsakd[vsak…: hebr. ustaljen človek je povsem ničevost.] človek v svojem najboljšem stanju je povsem1[Ps 62,9; Ps 144,4] ničevost.« Sela. ⁶ Zagotovo vsak človek hodi v praznie[prazni…: hebr. predstavi.] podobi, zagotovo so zaman vznemirjeni. Kopiči bogastva, pa ne ve, kdo jih bo pobral.

⁷ In sedaj, Gospod, kaj [naj] pričakujem? Moje upanje je v tebi. ⁸ Osvobodi me pred vsemi mojimi prestopki. Ne naredi me [za] grajo nespametnim. ⁹ Bil sem nem, svojih ust nisem odprl, ker si ti to storil. ¹⁰ Umakni svoj udarec proč od mene. Použit sem z zamahomf[z zamahom: hebr. s prepirom.] tvoje roke. ¹¹ Kadar za krivičnost z grajanjem korigiraš človeka, storiš, da njegovag[njegova…: hebr. to česar si je želeti v njem, da se stopi proč.] lepota shira kakor molj. Zagotovo je vsak človek ničevost. Sela. ¹² Usliši mojo molitev, oh Gospod in pazljivo prisluhni mojemu vpitju; ob mojih solzah ne molči.2[3 Mz 25,23; 1 Krn 29,15; Ps 119,19; Heb 11,13; 1 Pt 2,11] Kajti jaz sem tujec s teboj in začasni prebivalec, kakor so bili vsi moji očetje. ¹³ Oh prizanesi mi, da lahko obnovim moč, preden grem naprej in ne bom več.