Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Knjiga preroka Ezekiela (Ezk)

Ezk, 6. poglavje

¹ K meni je prišla Gospodova beseda, rekoč: ² »Človeški sin, naravnaj svoj obraz proti Izraelovim goram1[Ezk 36,1] in prerokuj zoper njih ³ in reci: ›Ve Izraelove gore, poslušajte besedo Gospoda Boga: ›Tako govori Gospod Bog goram in hribom, rekam in dolinam: ›Glejte jaz, celó jaz, bom nad vas privedel meč in uničil bom vaše visoke kraje. ⁴ Vaši oltarji bodo zapuščeni in vaši kipia[kipi: ali, sončni kipi.] bodo razbiti, in jaz bom vrgel dol vaše umorjene ljudi pred vaše malike. ⁵ Mrtva trupla Izraelovih otrók bom položilb[položil…: hebr. dal njihovim malikom.] pred njihove malike in vaše kosti bom raztrosil okoli vaših oltarjev. ⁶ V vseh vaših bivališčih bodo mesta opustošena in visoki kraji bodo zapuščeni, da bodo vaši oltarji lahko opustošeni in zapuščeni in bodo vaši maliki lahko razbiti in prenehali [obstajati] in bodo vaše podobec[podobe: ali, sončne podobe.] lahko posekane in bodo vaša dela lahko odpravljena. ⁷ Umorjeni bodo padli v vaši sredi in spoznali boste, da jaz sem Gospod.

⁸ Vendar bom pustil ostanek, da boste lahko imeli nekatere, ki bodo pobegnili meču med narodi, ko boste razkropljeni po deželah. ⁹ § Tisti izmed vas, ki pobegnejo, se me bodo spomnili med narodi, kamor bodo odvedeni ujetniki, kajti zlomljen sem z njihovim vlačugarskim srcem, ki je odšlo od mene in z njihovimi očmi, ki se gredo vlačugat za njihovimi maliki in gnusili se bodo samim sebi zaradi zlih [del], ki so jih zagrešili pri vseh svojih ogabnostih. ¹⁰ In spoznali bodo, da jaz sem Gospod in da nisem zaman rekel, da jim bom storil to zlo.‹«

¹¹ Tako govori Gospod Bog: »Udari s svojo roko in zatopotaj s2[Ezk 21,17] svojim stopalom ob tla ter reci: ›Ojoj za vse zle ogabnosti Izraelove hiše! Kajti padli bodo pod mečem, od lakote in kužne bolezni. ¹² § Kdor je daleč, bo umrl od kužne bolezni, in kdor je blizu, bo padel pod mečem, in kdor preostaja in je oblegan, bo umrl od lakote. Tako bom nad njimi dovršil svojo razjarjenost. ¹³ Potem boste vedeli, da jaz sem Gospod, ko bodo njihovi pobiti ljudje [ležali] med njihovimi maliki, naokoli njihovih oltarjev, na vsakem visokem hribu, po vseh vrhovih gorá in pod vsakim zelenim drevesom in pod vsakim debelim hrastom, [na] kraju, kjer so vsem svojim malikom darovali prijetno dišavo. ¹⁴ § Tako bom svojo roko iztegnil nadnje in njihovo deželo naredil zapuščeno, da, boljd[bolj…: ali, zapuščeno pred divjino.] zapuščeno kakor divjino proti Dibli, v vseh njihovih prebivališčih, in spoznali bodo, da jaz sem Gospod.‹«