Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Knjiga preroka Ezekiela (Ezk)

Ezk, 9. poglavje

¹ Zaklical je tudi z močnim glasom v moja ušesa, rekoč: »Naredite tistim, ki imajo zadolžitev nad mestom, da se približajo, celo vsak človek s svojim uničevalnim orožjem v svoji roki.« ² In glej, šest mož je prišlo po poti višjih velikih vrat, ki ležijoa[ležijo: hebr. so obrnjena.] proti severu in vsak mož s pokončevalnimb[s pokončevalnim…: hebr. z orožjem njegovega lomljenja na koščke.] orožjem v svoji roki; in en mož izmed njih je bil oblečen z lanenim platnom, s pisarskim rogom, s črnilom ob njegovic[ob njegovi…: hebr. na njegovih ledjih.] strani in vstopili so in obstali poleg bronastega oltarja. ³ In slava Izraelovega Boga je odšla gor od keruba, nad katerim je bila, k hišnemu pragu. In zaklical je k možu, oblečenemu z lanenim platnom, ki je imel pisarski rog s črnilom ob njegovi strani; ⁴ § in Gospod mu je rekel: »Pojdi skozi sredino mesta, skozi sredo [prestolnice] Jeruzalem in postavid[postavi: hebr. zaznamuj.] znamenje1[2 Mz 12,7; Raz 7,2-3] na čela ljudi, ki vzdihujejo in ki jokajo zaradi vseh ogabnosti, ki se počno v njeni sredi.«

⁵ Drugim pa je rekel v mojeme[mojem…: hebr. moja ušesa.] slišanju: »Pojdite za njim skozi mesto in udarite. Naj vaše oko ne prizanaša niti ne imejte usmiljenja. ⁶ § Popolnomaf[Popolnoma: hebr. Do uničenja.] pobijte stare in mlade, tako device kakor majhne otroke in ženske, toda ne pridite blizu nobenemu človeku, na katerem je znamenje; in začnite pri mojem svetišču.« Potem so začeli pri starodavnih možeh, ki so bili pred hišo. ⁷ Rekel jim je: »Omadežujte hišo in napolnite dvore z umorjenimi. Pojdite naprej.« In odšli so naprej in morili v mestu.

⁸ In pripetilo se je, medtem ko so jih pobijali in sem ostal sam, da sem padel na svoj obraz in jokal ter rekel: »Ah, Gospod Bog! Ali boš ves Izraelov preostanek uničil v izlivanju svoje razjarjenosti nad [prestolnico] Jeruzalem?« ⁹ Potem mi je rekel: »Krivičnost Izraelove in Judove hiše je silno velika in dežela je polnag[polna…: hebr. napolnjena s krvjo itd.] krvi in mesto polno perverznosti,h[perverznosti: ali, popačene sodbe.] kajti pravijo: ›Gospod2[Ezk 8,12] je zapustil zemljo in Gospod ne vidi.‹ ¹⁰ In tudi kar se mene tiče, moje oko3[Ezk 5,11; Ezk 7,4; Ezk 8,18] ne bo prizaneslo niti ne bom imel usmiljenja, temveč bom njihovo pot poplačal na njihovi glavi.« ¹¹ In glej, mož, oblečen z lanenim platnom, ki je imel ob svoji strani pisarski rog s črnilom, je poročali[poročal…: hebr. vrnil besedo.] zadevo, rekoč: »Storil sem, kakor si mi zapovedal.«