Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Knjiga preroka Ezekiela (Ezk)

Ezk, 24. poglavje

¹ V devetem letu, v desetem mesecu, na deseti dan meseca je ponovno prišla k meni Gospodova beseda, rekoč: ² »Človeški sin, zapiši si ime dneva, celó tega istega dne. Babilonski kralj se je ta isti dan nameril zoper [prestolnico] Jeruzalem. ³ In izreci prispodobo uporni hiši ter jim reci: ›Tako govori Gospod Bog: ›Pristavi lonec, pristavi ga in prav tako vanj nalij vodo. ⁴ Zberi vanj kose, celó vsak dober kos, stegno in pleče; napolni ga z izbranimi kostmi. ⁵ Vzemi izbrano od tropa in pod njim prav tako sežgia[sežgi: ali, nakopiči.] kosti in naredi, da bo dobro vrelo in v njem naj prevrejo njegove kosti.‹

⁶ Zato tako govori Gospod Bog: ›Gorje krvoločnemu mestu, loncu, čigar plast umazanijeb[plast umazanije: hebr. rja.] je v njem in katerega plast umazanijec[plast umazanije: hebr. rja.] ni odšla od njega! Prinesi to ven, kos za kosom; naj noben žreb ne pade na to. ⁷ Kajti njena kri je v njeni sredi; postavljala jo je na vrh skale; ni je izlivala na tla, da jo pokrije s prahom; ⁸ da bi lahko naredila razjarjenosti, da pride gor, da se maščuje; njeno kri sem postavil na vrh skale, da ne bi bila pokrita.‹ ⁹ Zato tako govori Gospod Bog: ›Gorje1[Nah 3,1; Hab 2,12] krvoločnemu mestu! Naredil bom celo veliko grmado za ogenj. ¹⁰ Nakopičite les, zanetite ogenj, použijte meso in ga dobro začinite, kosti pa naj bodo sežgane. ¹¹ Potem ga praznega postavite na ognjeno oglje, da njegov bron lahko razbeli in lahko zagori in da bo njegova umazanost lahko v njem stopljena, da bo plast umazanijed[plast umazanije: hebr. rja.] v njem lahko použita. ¹² Samo sebe je izmučila z lažmi in njena velika plast umazanijee[plast umazanije: hebr. rja.] ni šla ven iz nje. Njena plast umazanijef[plast umazanije: hebr. rja.] bo v ognju. ¹³ V tvoji umazanosti je nespodobnost. Ker sem te očistil, ti pa nisi bila očiščena, ne boš več očiščena svoje umazanosti, dokler svoji razjarjenosti ne storim, da počiva na tebi. ¹⁴ § Jaz, Gospod, sem to govoril. To se bo zgodilo in jaz bom to storil; ne bom šel nazaj niti ne bom prizanašal niti se ne bom kesal; glede na tvoje poti in glede na tvoja početja te bodo sodili,‹ govori Gospod Bog.«

¹⁵ Prav tako je prišla k meni Gospodova beseda, rekoč: ¹⁶ »Človeški sin, glej, z udarcem vzamem od tebe željo tvojih oči. Vendar ne boš žaloval niti jokal niti tvoje solze ne bodo tekle.g[tekle: hebr. šle.] ¹⁷ Zadržih[Zadrži…: hebr. Bodi tih.] se jokanja, nobenega žalovanja za mrtvimi ne opravljaj, na svojo glavo si zaveži ruto in nadeni si svoje sandale na svoja stopala in ne pokrivaj svojihi[svojih…: hebr. svoje zgornje ustnice.] ustnic2[Ezk 24,22] in ne jej kruha od ljudi.« ¹⁸ Tako sem ljudstvu govoril zjutraj, zvečer pa je moja žena umrla; in zjutraj sem storil, kakor mi je bilo ukazano.

¹⁹ In ljudstvo mi je reklo: »Ali nam ne boš povedal kaj so nam te stvari, da jih tako počneš?« ²⁰ Potem sem jim odgovoril: »K meni je prišla Gospodova beseda, rekoč: ²¹ ›Govôri Izraelovi hiši: ›Tako govori Gospod Bog: ›Glejte, oskrunil bom svoje svetišče, odličnost vaše moči, željo vaših oči in to,j[to…: hebr. usmiljenje vaše duše.] kar vaša duša pomiluje; in vaši sinovi in vaše hčere, ki ste jih zapustili, bodo padli pod mečem.3[[Neh 13,17]; [Mt 12,5]; [Jn 7,22-23]] ²² In storili boste, kakor sem jaz storil: ne boste pokrili svojih ustnick[svojih ustnic: hebr. svoje brade.] niti jedli kruha od ljudi. ²³ In vaše rute bodo na vaših glavah in vaši sandali na vaših stopalih. Ne boste niti žalovali niti jokali; temveč boste hirali zaradi svojih krivičnosti in žalovali drug proti drugemu. ²⁴ Tako vam je Ezekiel znamenje: glede na vse, kar je storil, boste vi storili. In ko to pride, boste spoznali, da jaz sem Gospod Bog. ²⁵ Tudi ti, človeški sin, ali ne bo to na dan, ko jim odvzamem njihovo moč, radost njihove slave, željo njihovih oči in to,l[to…: hebr. povzdigovanje njihove duše.] na kar so naravnali svoje ume, njihove sinove in njihove hčere, ²⁶ da bo tisti, ki pobegne na ta dan, prišel k tebi, da ti naredi, da to slišiš s svojimi ušesi? ²⁷ Na tisti dan se bodo tvoja usta odprla k tistemu, ki je pobegnil in govoril boš in ne boš več nem. Ti jim boš znamenje. In spoznali bodo, da jaz sem Gospod.‹«