Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Poslanica apostola Pavla Hebrejcem (Heb)

Heb, 11. poglavje

¹ Vera je sedaj zagotoviloa[zagotovilo: ali, temelj, ali, zaupanje.] stvarem, v katere upamo, dokaz nevidnih stvari. ² Kajti po njej so starešine dosegli dober glas. ³ Po veri razumemo, da so bili veki zasnovani po Božji besedi, tako da stvari, ki so vidne, niso bile narejene iz stvari, ki se kažejo. ⁴ Po veri je Abel Bogu daroval odličnejšo žrtev kakor Kajn, s katero je dosegel pričevanje, da je bil pravičen, ker je Bog pričeval o njegovih darovih; in po njih, čeprav mrtev, šeb[še…: ali, je še vedno govoril.] vedno govori. ⁵ Po veri je bil Henoh prestavljen, da ne bi videl smrti; in ni ga bilo najti, ker ga je Bog prestavil, kajti pred njegovo prestavitvijo je imel to pričevanje, da je ugajal Bogu. ⁶ Toda brez vere mu je nemogoče ugajati, kajti kdor prihaja k Bogu, mora verovati, da on je in da je nagrajevalec teh, ki ga marljivo iščejo. ⁷ § Po veri je Noe, ki je bil posvarjen od Boga, o še ne videnih stvareh, prevzetc[prevzet…: ali, oprezen.] s strahom, pripravil barko za rešitev svoje hiše, po kateri je obsodil svét in postal dedič pravičnosti, ki je po tej veri. ⁸ Po veri je Abraham ubogal, ko je bil poklican, da gre ven, na kraj, ki naj bi ga kasneje prejel v dediščino; in odšel je ven, ne vedoč kam je šel. ⁹ Po veri se je mudil v obljubljeni deželi kot v drugi deželi in prebival v šotorih z Izakom in Jakobom, z njim sodedičema iste obljube; ¹⁰ kajti iskal je mesto, ki ima temelje, katerega graditelj in izdelovalec je Bog. ¹¹ Preko vere je tudi sama Sara prejela moč, da spočne seme in rodila otroka, ko je bila čez starost, ker je tega, ki je obljubil, precenila zvestega. ¹² Zatorej jih je izšlo celó iz enega in skoraj mrtvega, tako velika množica kakor zvezd neba in kakor peska, ki je brezštevilen ob morski obali. ¹³ Vsi ti so umrli v verid[v veri: gr. glede na vero.] in niso prejeli obljub, vendar so jih videli od daleč in bili prepričani o njih in jih sprejeli ter priznali, da so bili neznanci in popotniki na zemlji. ¹⁴ Kajti tisti, ki govorijo takšne stvari, odkrito razglašajo, da iščejo domovino. ¹⁵ In resnično, če bi razmišljali o tej domovini, od koder so izšli, bi mogoče imeli priložnost, da se vrnejo.e[Izšli so iz Ura Kaldejcev. Če bi razmišljali o tej deželi, Uru Kaldejcev, bi ta skušnjava porodila greh in bi naredili nasprotno od tega, kar je rekel Bog in bi se vrnili v Ur Kaldejcev.] ¹⁶ Toda odslej si želijo boljšo domovino, to je, nebeško. Zato Bog ni osramočen, da se imenuje njihov Bog, kajti zanje je pripravil mesto. ¹⁷ Po veri je Abraham, ko je bil preizkušan, daroval Izaka. In on, ki je prejel obljube, je daroval svojega edinorojenega sina, ¹⁸ of[o…: ali, h kateremu.] katerem je bilo rečeno: ›Da se bo tvoje seme imenovalo po Izaku,‹ ¹⁹ ker je menil, da ga je bil Bog zmožen obuditi celó od mrtvih; od koder ga je po podobi tudi prejel. ²⁰ Po veri je, glede na stvari, ki pridejo, Izak blagoslovil Jakoba in Ezava. ²¹ Po veri je Jakob, ko je umiral, blagoslovil oba Jožefova sinova, in oboževal oprt na vrh svoje palice. ²² Po veri je Jožef, ko je umiral, naredilg[naredil: ali, spomnil na.] omembo odhoda Izraelovih otrók in dal zapoved glede svojih kosti. ²³ Po veri so Mojzesa, ko je bil rojen, njegovi starši tri mesece skrivali, ker so videli, da je bil čeden otrok, in se niso bali kraljeve zapovedi. ²⁴ Po veri je Mojzes, ko je prišel v leta, odklonil, da bi bil imenovan sin faraonove hčere; ²⁵ raje si je izbral, da z Božjimi ljudmi trpi stisko, kakor da nekaj časa uživa zadovoljstva greha; ²⁶ Kristusovoh[Kristusovo…: ali, sramotenje za Kristusa; [gr: Maziljenec].] grajanje je cenil za večja bogastva kakor zaklade v Egiptu, kajti imel je spoštovanje do povračila nagrade. ²⁷ Po veri je zapustil Egipt in se ni bal kraljevega besa, kajti vztrajal je, kakor [bi] zrl tistega, ki je neviden. ²⁸ Prek vere je praznoval Pasho in škropljenje s krvjo, da se jih ne bi dotaknil tisti, ki je uničil prvorojence.1[[2 Mz 12,22]] ²⁹ Po veri so šli skozi Rdeče morje, kakor po kopnem, kar so poskušali storiti Egipčani, [pa] so bili utopljeni. ³⁰ Po veri so padli dol zidovi Jêrihe, potem ko so jo obkrožali sedem dni. ³¹ Po veri pocestnica Rahába, ko je v miru sprejela oglednika, ni umrla s temi, ki nisoi[niso…: ali, so bili neposlušni.] verovali. ³² In kaj naj še rečem? Kajti zmanjkalo bi mi časa, da vam pripovedujem o Gideónu in o Baráku in o Samsonu in o Jefteju; tudi o Davidu in Samuelu ter o prerokih, ³³ ki so po veri podjarmljali kraljestva, izvrševali pravičnost, dosegali obljube, mašili gobce levom, ³⁴ gasili silovitost ognja, pobegnili rezilu meča, iz slabosti postajali močni, v boju postajali hrabri, vojske drugih obračali v beg. ³⁵ Ženske so ponovno prejemale svoje mrtve, dvignjene v življenje. Drugi pa so bili mučeni, ker niso sprejeli osvoboditve; da bi lahko dosegli boljše vstajenje; ³⁶ in drugi so imeli preizkušnjo krutih zasmehovanj ter bičanj, da, poleg tega vezi in ujetništvo. ³⁷ Bili so kamnani, bili so žagani narazen, bili so skušani, bili so umorjeni z mečem. Okoli so tavali v ovčjih in kozjih kožah; bili so v pomanjkanju, užaloščeni, mučeni ³⁸ (katerih svét ni bil vreden). Tavali so po divjinah in po gorah in po brlogih in zemeljskih votlinah. ³⁹ In vsi ti, ki so prek te vere dosegli dober glas, niso prejeli obljube, ⁴⁰ kajti Bog je za nas priskrbelj[priskrbel: ali, vnaprej videl.] neko boljšo stvar, da oni ne bi postali popolni brez nas.