Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Poslanica apostola Pavla Hebrejcem (Heb)

Heb, 6. poglavje

¹ Zatorej pustimo načelaa[načela…: ali, besedo o začetku.] Kristusovega nauka, nadaljujmo k popolnosti; in ne polagajmo ponovno temelja kesanja od mrtvih del in vere v Boga, ² nauka o krščevanjih in o polaganju rok in o vstajenju mrtvih ter o večni sodbi. ³ To pa bomo storili, če Bog dovoli. ⁴ Kajti nemogoče je za tiste, ki so bili enkrat razsvetljeni in so okusili nebeški dar in so postali soudeleženci Svetega Duha ⁵ in so okusili dobro Božjo besedo in moči prihodnjega veka, ⁶ če bodo odpadli, da se jih ponovno obnovi v kesanje, ker sami sebi na novo križajo Božjega Sina in ga izpostavljajo javni sramoti. ⁷ Kajti prst, ki posrka dež, ki pogosto pada nanjo in obrodi zelišča, primerna za tiste, kib[ki…: ali, za katere.] so jo obdelovali, prejema blagoslov od Boga. ⁸ Toda tista, ki rodi trnje in osat, je zavrnjena in je blizu prekletstva; katere konec je, da bo požgana. ⁹ Toda ljubljeni, mi smo glede vas prepričani o boljših stvareh in stvareh, ki spremljajo rešitev duš, čeprav tako govorimo. ¹⁰ Kajti Bog ni krivičen, da pozabi vaše delo in trud ljubezni, ki ste ga pokazali njegovemu imenu, ker ste služili svétim in še služite. ¹¹ In želimo, da vsak izmed vas do konca izkazuje isto vnemo k polni gotovosti upanja, ¹² da ne boste leni, temveč posnemovalci teh, ki zaradi te vere in potrpežljivosti podedujejo obljube. ¹³ Kajti ko je Bog dal Abrahamu obljubo, je prisegel pri samem sebi, ker ni mogel priseči pri nikomer večjem, ¹⁴ rekoč: »Zagotovo, z blagoslavljanjem te bom blagoslovil in z množenjem te bom pomnožil.« ¹⁵ § In tako je, potem ko je potrpežljivo vztrajal, dosegel obljubo. ¹⁶ Kajti ljudje resnično prisegajo pri večjem; in prisega za potrditev jim je konec vsega prepira. ¹⁷ V čemer je Bog, voljan dedičem obljube obilneje pokazati nespremenljivost svoje namere, to potrdilc[potrdil…: gr. sam posredoval.] s prisego; ¹⁸ da imamo z dvema nespremenljivima izjavama, v katerih je bilo za Boga nemogoče lagati, lahko môčno tolažbo mi, ki smo pobegnili zaradi zatočišča, da se oprimemo upanja, postavljenega pred nas; ¹⁹ katerega upanje imamo kakor sidro duše, tako gotovo kakor neomajno in ki vstopa v to notranjost zagrinjala; ²⁰ § kamor je za nas vstopil predhodnik, celó Jezus, po Melkízedekovem redu postavljen [za] vélikega duhovnika tega veka.