Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Poslanica apostola Pavla Hebrejcem (Heb)

Heb, 9. poglavje

¹ Torej prva zaveza je resnično imela tudi odredbea[odredbe: ali, obrede.] o bogoslužju in posvetnem svetišču. ² Kajti postavljeno je bilo šotorsko svetišče; prvo, v katerem je bil svečnik in miza ter hlebi navzočnosti; kar je imenovano Svetišče.b[Svetišče: ali, Svéto.] ³ Za drugim zagrinjalom pa šotorsko svetišče, ki se imenuje Najsvetejše; ⁴ ki je imelo zlato kadilnico in skrinjo zaveze v celoti prevlečeno z zlatom,1[[2 Mz 37,1-5]] v kateri je bila zlata posoda, ki je imela mano in Aronova palica, ki je vzbrstela ter plošči zaveze; ⁵ in nad njo keruba slave, ki zasenčujeta sedež milosti [skrinje zaveze]; o katerem sedaj ne moremo podrobno govoriti. ⁶ Torej ko so bile te stvari tako odrejene, so duhovniki, opravljajoč službo Bogu, vedno šli v prvo šotorsko svetišče. ⁷ Toda v drugo je véliki duhovnik odšel sam, enkrat vsako leto, ne brez krvi, ki jo je daroval zase in za grehe ljudi. ⁸ Sveti Duh tako naznanja, da pot v najsvetejše še ni bila razodeta, dokler je še stalo prvo šotorsko svetišče. ⁹ Ta je bil podoba za sedanji čas, v katerem so bili darovani tako darovi kakor žrtve, ki niso mogli storiti popolnega, kar se tiče vesti, tistega, ki je službo opravljal. ¹⁰ To je veljalo samo za jedi in pijače in številna umivanja ter mesene odredbe,c[odredbe: ali, obrede, ali, ceremonije.] naložene nanje do časa preureditve. ¹¹ Toda Kristus, ki je prišel [kot] véliki duhovnik prihodnjih dobrih stvari, z večjim in popolnejšim šotorskim svetiščem, ne narejenim z rokami, to se pravi, ne od te zgradbe;d[te zgradbe: gr. tega stvarstva.] ¹² niti ne s krvjo koz in telet, temveč je s svojo krvjo enkrat vstopil v svéti prostor in za nas dosegel večno odkupitev. ¹³ Kajti če kri bikov in kozlov ter pepel telice, škropeč nečiste, posvečuje do očiščenja mesa; ¹⁴ koliko bolj bo Kristusova kri, ki je po večnem Duhu samega sebe brez madežae[madeža: ali, krivde.] daroval Bogu, očistila vašo vest pred mrtvimi deli, da služite živemu Bogu? ¹⁵ In zaradi tega razloga je on posrednik nove zaveze, da bi s pomočjo smrti, za odkupitev od prestopkov, ki so bili pod prvo zavezo, tisti, ki so poklicani, lahko prejeli obljubo večne dediščine. ¹⁶ Kajti kjer je oporoka, tam mora biti tudif[tudi…: ali, privedena v potrebo tudi smrt.] potreba po smrti oporočnika. ¹⁷ Kajti oporoka je veljavna potem, ko so ljudje mrtvi; sicer nima nobene moči, vse dokler oporočnik živi. ¹⁸ Nakar niti prva zaveza ni bila posvečenag[posvečena: ali, očiščena.] brez krvi. ¹⁹ Kajti ko je Mojzes vsem ljudem govoril vsak predpis, glede na postavo, je vzel kri telet in kozlov, z vodo in škrlatnoh[škrlatna: rdeča barva z vijoličastim ali oranžnim odtenkom.] volno ter izop in poškropil tako knjigo kakor vse ljudi, ²⁰ rekoč: »To je kri zaveze, ki vam jo je Bog ukazal.« ²¹ Poleg tega je s krvjo poškropil tako šotorsko svetišče kakor vse posode za služenje. ²² In skoraj vse stvari se po postavi očiščuje s krvjo; in brez prelivanja krvi ni odpuščanja. ²³ Bilo je torej potrebno, da naj bi bili vzori stvari v nebesih očiščeni s temi; toda same nebeške stvari [pa] z boljšimi žrtvami kakor te. ²⁴ Kajti Kristus ni vstopil v svéte prostore, narejene z rokami, ki so slike resničnih; temveč v sama nebesa, da se sedaj za nas pokaže v Božji prisotnosti. ²⁵ Niti ne, da bi samega sebe pogosto daroval, kakor véliki duhovnik vsako leto s krvjo drugih vstopa v svéti prostor; ²⁶ kajti potem bi moral od ustanovitve svetá pogosto trpeti. Toda sedaj se je prikazal enkrat ob koncu vekov, da z žrtvovanjem samega sebe odstrani greh. ²⁷ In kakor je določeno ljudem enkrat umreti, toda po tem sodba;2[[Am 4,12]] ²⁸ tako je bil Kristus enkrat darovan, da nosi grehe mnogih; in tem, ki ga pričakujejo, se bo drugič prikazal brez greha, v rešitev duš.