Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Poslanica apostola Pavla Hebrejcem (Heb)

Heb, 8. poglavje

¹ Torej od stvari, ki smo jih govorili, je to povzetek: ›Imamo takšnega vélikega duhovnika, ki je postavljen na desnico prestola Veličanstva v nebesih; ² služabnika svetiščaa[svetišča: ali, svétih stvari.] in resničnega šotorskega svetišča, ki ga je postavil Gospod in ne človek.‹ ³ Ker vsak véliki duhovnik je določen, da daruje darove in žrtve, zato je potrebno, da ima tudi ta človek nekaj, da daruje. ⁴ Kajti če bi bil na zemlji, ne bi bil duhovnik, glede na to, da so tub[tu: ali, oni.] duhovniki, ki darujejo daritve glede na postavo; ⁵ ki služijo zgledu in senci nebeških stvari, kakor je bil Mojzes opomnjen od Boga, ko je bil na tem, da postavi šotorsko svetišče, kajti: »Glej,« pravi, » da narediš vse stvari glede na zgled, ki ti je bil pokazan na gori.« ⁶ Toda sedaj je dosegel toliko odličnejšo službo, kolikor je tudi posrednik boljše zaveze,c[zaveze: ali, oporoke.] ki je bila osnovana na boljših obljubah. ⁷ Kajti če bi bila tista prva zaveza brezhibna, potem se ne bi iskalo prostora za drugo. ⁸ Kajti ko je pri njih našel krivdo, jim pravi: »Glejte, pridejo dnevi, govori Gospod, ko bom z Izraelovo hišo in z Judovo hišo sklenil novo zavezo; ⁹ ne glede na zavezo, ki sem jo sklenil z njihovimi očeti na dan, ko sem jih prijel za roko, da jih izpeljem iz egiptovske dežele; ker niso ostali v moji zavezi in se nisem ozrl nanje,« govori Gospod.1[Jer 31,32] ¹⁰ »Kajti to je zaveza, ki jo bom sklenil z Izraelovo hišo po tistih dneh,« govori Gospod,2[Jer 31,33] »svoje postave bom položild[položil: gr. dal.] v njihove misli in jih zapisal ve[v: ali, na.] njihova srca, in jaz jim bom Bog in oni mi bodo ljudje;3[[Ps 103,10-12]; [Iz 43,25]] ¹¹ in ne bodo učili vsak svojega bližnjega in vsak svojega brata, rekoč: ›Spoznaj Gospoda,‹ kajti vsi me bodo poznali, od najmanjšega do največjega. ¹² Kajti usmiljen bom do njihovih nepravičnosti in njihovih grehov ter njihovih krivičnosti se ne bom več spominjal.« ¹³ Ker pravi: »Novo zavezo,« je prvo naredil staro. Torej to, kar propada in postaja staro, je pripravljeno, da izgine proč.