Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Stara zaveza

1 Mz 2 Mz 3 Mz 4 Mz 5 Mz Joz Sod Rut 1 Sam 2 Sam 1 Kr 2 Kr 1 Krn 2 Krn Ezr Neh Est Job Ps Prg Prd Pp Iz Jer Žal Ezk Dan Oz Jl Am Abd Jon Mih Nah Hab Sof Ag Zah Mal

Nova zaveza

Mt Mr Lk Jn Apd Rim 1 Kor 2 Kor Gal Ef Flp Kol 1 Tes 2 Tes 1 Tim 2 Tim Tit Flm Heb Jak 1 Pt 2 Pt 1 Jn 2 Jn 3 Jn Jud Raz

Evangelij po Janezu (Jn)

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21

Jn, 10. poglavje

1 »Resnično, resnično, povem vam: ›Kdor v ovčjo stajo ne vstopa pri vratih, temveč se vzpenja po neki drugi poti, ta isti je tat in razbojnik.a 2 Toda kdor vstopa pri vratih, je pastir ovc. 3 Njemu vratar odpira in ovce slišijo njegov glas in svoje ovce kliče po imenu in jih vódi ven. 4 In ko svoje ovce poganja naprej, gre pred njimi in ovce mu sledijo, kajti njegov glas poznajo. 5 Drugemu pa ne bodo sledile, temveč bodo bežale pred njim, kajti glasu drugih ne poznajo.‹« 6 Jezus jim je povedal to prispodobo, toda niso razumeli, kaj bi bile te besede, ki jim jih je govoril. 7 Potem jim je Jezus ponovno rekel: »Resnično, resnično, povem vam: ›Jaz sem vrata ovcam. 8 Vsi, ki so kadarkoli prišli pred menoj, so tatovi in razbojniki, toda ovce jih niso poslušale. 9 Jaz sem vrata; če kdorkoli vstopi noter po meni, bo rešen in bo hodil ven in noter ter najde pašo. 10 Tat ne prihaja, razen da krade in da ubija ter da uničuje. Jaz sem prišel, da bi lahko imeli življenje in da bi ga lahko imeli bolj obilno.1 11 Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir daje svoje življenje za ovce.2 12 Toda kdor je najemnik in ni pastir, katerega ovce niso njegova last, vidi prihajati volka in zapusti ovce ter zbeži, volk pa ovce lovi in jih razkropi. 13 Najemnik beži, ker je najemnik in ne skrbi za ovce. 14 Jaz sem dobri pastir in poznam svoje ovce in moje poznajo mene. 15 Kakor Oče pozna mene, točno tako jaz poznam Očeta in svoje življenje dam za ovce. 16 Imam pa tudi druge ovce, ki niso iz te staje. Tudi te moram privesti in bodo slišale moj glas in bo ena staja in en pastir.3 17 Zato me moj Oče ljubi, ker dam svoje življenje, da ga lahko ponovno prejmem.4 18 Nihče ga ne jemlje od mene, temveč ga dajem sam od sebe. Imam oblast, da ga dam in imam oblast, da ga ponovno prejmem. 5 To zapoved sem prejel od svojega Očeta.‹«

19 Zaradi teh besed je bilo med Judi ponovno nesoglasje. 20 In mnogi izmed njih so rekli: »Hudiča ima, pa tudi nor je; zakaj ga poslušate?« 21 Drugi so rekli: »To niso besede tistega, ki ima hudiča. Ali lahko hudič slepemu odpre oči?«

22 V Jeruzalemu pa je bil praznik posvetitveb6 in bila je zima. 23 In Jezus je hodil v templju po Salomonovem preddverju. 24 Potem so prišli Judje, ga obkrožili in mu rekli: »Doklej nas boš šec pustil, da dvomimo? Če si ti Kristus, nam odkrito povej.« 25 Jezus jim je odgovoril: »Povedal sem vam, pa niste verovali. Dela, ki jih opravljam v imenu svojega Očeta, ta pričujejo o meni. 26 Toda vi ne verujete, ker kakor sem vam povedal, niste izmed mojih ovc. 27 Moje ovce slišijo moj glas in jaz jih poznam in one mi sledijo,7 28 in dam jim večno življenje in nikoli ne bodo propadle niti jih noben človek ne bo iztrgal iz moje roke. 29 Moj Oče, ki jih je dal meni, je večji od vseh in nihče jih ne more izpuliti iz roke mojega Očeta. 30 Jaz in moj Oče sva eno.« 31 Po tem so Judje ponovno pobrali kamne, da ga kamnajo. 32 Jezus jim je odgovoril: »Mnogo dobrih del sem vam pokazal od svojega Očeta; za katerega izmed teh del me kamnate?« 33 Judje so mu odgovorili, rekoč: »Ne kamnamo te zaradi dobrega dela; temveč zaradi bogokletja; in zato, ker se ti, ki si človek, sebe delaš Boga.«8 34 Jezus jim je odgovoril: »Ali ni v vaši postavi zapisano: ›Rekel sem: ›Vi ste bogovi?‹‹9 35 Če pa je imenoval bogove te, ki jim je prišla Božja beseda in Pismo ne more biti prekršeno, 36 pravite o njem, ki ga je Oče posvetil in poslal na svét: ›Ti preklinjaš,‹ ker sem rekel, da sem Božji Sin? 37 Če ne opravljam del svojega Očeta, mi ne verjemite. 38 Toda če jih opravljam, čeprav mi ne verjamete, verjemite delom, da boste lahko spoznali in verovali, da je Oče v meni in jaz v njem.«d10 39 Zato so si ponovno prizadevali, da ga primejo, toda pobegnil je iz njihove roke 40 in ponovno odšel proč, onstran Jordana, na kraj, kjer je Janez najprej krščeval in tam ostal. 41 In mnogi so krenili k njemu ter rekli: »Janez ni storil nobenega čudeža, toda vse besede, ki jih je Janez govoril o tem človeku, so bile resnične.« 42 In tam so mnogi verovali vanj.

Kazalo