Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Evangelij po Luku (Lk)

Lk, 20. poglavje

¹ In pripetilo se je, da so na enega izmed tistih dni, ko je v templju učil ljudi in oznanjal evangelij, prišli nad njega visoki duhovniki in pisarji s starešinami1[Mt 21,23] ² in mu spregovorili, rekoč: »Povej nam, s kakšno oblastjo delaš te stvari? Ali kdo je tisti, ki ti je dal to oblast?« ³ In odgovoril je ter jim rekel: »Tudi jaz vas bom vprašal eno besedo in odgovorite mi: ⁴ ›Ali je bil Janezov krst iz nebes ali od ljudi?‹« ⁵ Oni pa so razpravljali med seboj, rekoč: »Če bomo rekli: ›Iz nebes,‹ bo rekel: ›Zakaj mu potem niste verjeli?‹ ⁶ Toda če rečemo: ›Od ljudi,‹ nas bodo vsi ljudje kamnali, kajti prepričani so, da je bil Janez prerok.« ⁷ In odgovorili so, da ne morejo povedati, od kod je bil. ⁸ In Jezus jim je rekel: »Niti vam jaz ne povem, s kakšno oblastjo delam te stvari.« ⁹ Potem je začel ljudem govoriti to prispodobo: »Neki človek je zasadil vinograd in ga prepustil poljedelcem ter za dolgo časa odšel v daljno deželo.2[Mt 21,33] ¹⁰ Ob primernem obdobju pa je poslal k poljedelcem služabnika, da bi mu lahko dali od sadu vinograda, toda poljedelci so ga pretepli in ga odposlali praznega. ¹¹ On pa je ponovno poslal drugega služabnika in tudi njega so pretepli in sramotno ravnali z njim ter ga odposlali praznega. ¹² Pa je ponovno poslal tretjega in tudi njega so ranili ter ga vrgli ven. ¹³ Potem je gospodar vinograda rekel: ›Kaj naj storim? Poslal bom svojega ljubljenega sina. Ko ga bodo videli, ga bodo mogoče spoštovali.‹ ¹⁴ Toda ko so ga poljedelci zagledali, so med seboj razpravljali, rekoč: ›Ta je dedič. Pridite, ubijmo ga, da bo dediščina lahko naša.‹3[[Mt 21,38]; Mt 26,3-4; [Mr 12,7-8]; Jn 11,53; [Heb 1,2]] ¹⁵ Tako so ga vrgli iz vinograda in ga ubili. Kaj jim bo torej storil gospodar vinograda? ¹⁶ Prišel bo in uničil te poljedelce, vinograd pa bo dal drugim.« Ko pa so to slišali, so rekli: »Nikakor ne.« ¹⁷ On pa jih je pogledal in rekel: »Kaj je torej to, kar je pisano: 4[Ps 118,22] ›Kamen, ki so ga graditelji zavrgli, ta isti je postal glava vogalu?‹ ¹⁸ Kdorkoli bo padel na ta kamen, bo razbit, toda na kogarkoli bo ta padel, ga bo zmlel v prah.‹«

¹⁹ In visoki duhovniki ter pisarji so skušali to isto uro položiti roke nanj; bali pa so se ljudi, kajti zaznali so, da je to prispodobo govoril proti njim. ²⁰ In pozorno so ga opazovali ter poslali oglednike, ki naj bi se hlinili [za] pravične može, da bi ga lahko prijeli za njegove besede, da bi ga tako lahko izročili voditeljevi môči in oblasti. ²¹ In vprašali so ga, rekoč:5[Mt 22,16] »Učitelj, vemo, da prav govoriš in učiš niti ne sprejemaš zunanjega videza kogarkoli, temveč resničnoa[resnično: ali, v resnici.] učiš Božjo pot: ²² ›Ali je za nas zakonito, da dajemo cesarju davek ali ne?‹« ²³ Vendar je zaznal njihovo prebrisanost in jim rekel: »Zakaj me skušate? ²⁴ Pokažite mi 6[Mt 18,28] kovanec. Čigavo podobo in napis ima?« Odgovorili so in rekli: »Cesarjevo.« ²⁵ In rekel jim je: »Povrnite torej cesarju stvari, ki so cesarjeve, Bogu pa stvari, ki so Božje.« ²⁶ In pred ljudmi ga niso mogli prijeti zaradi njegovih besed in čudili so se ob njegovem odgovoru in molčali.

²⁷ Potem so prišli k njemu nekateri izmed saducejev, ki zanikajo, da obstaja kakršnokoli vstajenje in vprašali so ga,7[Mt 22,23] ²⁸ rekoč: »Učitelj, Mojzes nam je napisal: ›Če komu umre brat, ki ima ženo in umre brez otrók, da naj njegov brat vzame njegovo ženo in svojemu bratu obudi seme. ²⁹ Bilo je torej sedem bratov in prvi je vzel ženo ter umrl brez otrók. ³⁰ § In drugi jo je vzel za ženo ter umrl brez otrók. ³¹ In vzel jo je tretji in na podoben način tudi sedmi, pa niso zapustili otrók in so umrli. ³² Zadnja izmed vseh je umrla tudi ženska. ³³ Čigava žena od teh bo torej ob vstajenju? Kajti sedem jo je imelo za ženo.‹« ³⁴ Jezus jim odgovori in reče: »Otroci tega veka se poročajo in so dane v zakon, ³⁵ toda tisti, ki bodo šteti za vredne, da dosežejo tisti vek in vstajenje od mrtvih, se ne bodo niti poročali, niti ne bodo dane v zakon, ³⁶ niti ne morejo več umreti, kajti enaki so angelom in so Božji otroci, saj so otroci vstajenja. ³⁷ Torej, da so mrtvi obujeni, 8[2 Mz 3,6] je pokazal celó Mojzes pri grmu, ko je imenoval Gospoda ›Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov.‹ ³⁸ Kajti on ni Bog mrtvih, temveč živih, kajti njemu vsi živijo.«

³⁹ Tedaj so nekateri izmed pisarjev odgovorili in rekli: »Učitelj, dobro si povedal.« ⁴⁰ Nató pa se ga niso drznili vprašati nobenega vprašanja več. ⁴¹ In rekel jim je: »Kako pravijo, da je Kristus Davidov sin?9[Mt 22,42] ⁴² In sam David pravi v knjigi Psalmov: ›je rekel mojemu Gospodu: ›Sedi na mojo desnico,10[[Ps 110,1]] ⁴³ dokler ne naredim tvojih sovražnikov [za] tvojo pručko.‹‹ ⁴⁴ David mu torej reče Gospod, kako je potem on njegov sin?«

⁴⁵ Potem je pred občinstvom vseh ljudi svojim učencem rekel: ⁴⁶ »Pazite se pisarjev, ki želijo hoditi v dolgih svečanih oblačilih in imajo radi pozdrave na trgih in najvišje sedeže v sinagogah ter vodilna mesta na praznovanjih,11[Mt 23,5] ⁴⁷ ki vdovam požirajo hiše in zaradi lepšega delajo dolge molitve; isti bodo prejeli večje prekletstvo.«