Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Prva kroniška knjiga (1 Krn)

1 Krn, 16. poglavje

¹ Tako1[2 Sam 6,17-19] so prineslia[Okoli leta 1042 pr. Kr.] Božjo skrinjo in jo postavili na sredo šotora, ki ga je kralj David postavil zanjo ter pred Bogom darovali žgalne daritve in mirovne daritve. ² Ko je David končal žrtvovanje žgalnih daritev in mirovnih daritev, je v Gospodovem imenu blagoslovil ljudstvo. ³ Vsakemu iz Izraela, tako moškemu kakor ženski, vsakemu je razdelil hleb kruha, dober kos mesa in meh vina.

⁴ Nekatere izmed Lévijevcev je določil, da služijo pred Gospodovo skrinjo in da se spominjajo, se zahvaljujejo in hvalijo Gospoda, Izraelovega Boga: ⁵ vodja Asáfa in poleg njega Zeharjá, Jeiéla, Šemiramóta, Jehiéla, Matitjája, Eliába, Benajája in Obéd Edóma; in Jeiéla s plunkamib[s plunkami…: hebr. z glasili plunk in harf.] in harfami, toda Asáf je igral na cimbale; ⁶ tudi duhovnika Benajája in Jahaziéla s trobentami nenehno pred skrinjo Božje zaveze.

⁷ Potem je na ta dan David prvič izročil ta psalm v roko Asáfa in njegovih bratov, da se zahvalijo Gospodu. ⁸ 2[Ps 105,1] Zahvaljujte se Gospodu, kličite njegovo ime, med ljudstvom razglašajte njegova dela. ⁹ Prepevajte mu, prepevajte mu psalme, govorite o vseh njegovih čudovitih delih. ¹⁰ Ponašajte se z njegovim svétim imenom. Naj se veseli srce tistih, ki iščejo Gospoda. ¹¹ Iščite Gospoda in njegovo moč, neprenehoma iščite njegov obraz. ¹² Spominjajte se njegovih čudovitih del, ki jih je storil, njegovih čudežev in sodb njegovih ust; ¹³ oh vi seme Izraela, njegovega služabnika, vi Jakobovi otroci, njegovi izbranci. ¹⁴ On je Gospod, naš Bog, njegove sodbe so po vsej zemlji. ¹⁵ Vedno se zavedajte njegove zaveze, besede, katero je zapovedal tisočim rodovom, ¹⁶ celo zaveze,3[1 Mz 17,2; 1 Mz 26,3; 1 Mz 28,13] ki jo je sklenil z Abrahamom in njegove prisege Izaku ¹⁷ in isto je potrdil Jakobu za zakon in Izraelu za večno zavezo, ¹⁸ rekoč: »Tebi bom dal kánaansko deželo, žrebc[žreb: hebr. vrvico.] vaše dediščine,« ¹⁹ ko vas je bilo le malo, celod[celo…: hebr. mož po številu itd.]4[1 Mz 34,30] peščica in tujci v njej. ²⁰ Ko so hodili od naroda k narodu in od enega kraljestva k drugemu ljudstvu, ²¹ nobenemu človeku ni pustil, da jim stori krivico; da, zaradi njih je grajal5[1 Mz 12,17; 1 Mz 20,3] kralje, ²² rekoč: »Ne dotikajte6[Ps 105,15] se mojih maziljencev in mojim prerokom ne delajte hudega.« ²³ Prepevaj Gospodu, vsa zemlja, iz dneva v dan naznanjaj njegovo rešitev.7[Ps 96,1] ²⁴ Oznanjajte njegovo slavo med pogani, njegova čudovita dela med vsemi narodi. ²⁵ § Kajti velik je Gospod in silno naj bo hvaljen. Njega se je treba bati nad vsemi bogovi. ²⁶ Kajti vsi bogovi8[3 Mz 19,4] ljudstev so maliki, toda Gospod je naredil nebesa. ²⁷ Slava in čast sta v njegovi prisotnosti, moč in veselje sta na njegovem kraju. ²⁸ Dajajte Gospodu, ve sorodstva ljudstev, dajajte Gospodu slavo in moč. ²⁹ Dajajte Gospodu slavo, primerno njegovemu imenu, prinesite daritev in pridite predenj. Obožujte Gospoda v lepoti svetosti. ³⁰ Boj se pred njim, vsa zemlja. Tudi zemeljski [krog]9[[Iz 40,22]] bo trden, ki ne bo omajan.e[Torej se zemlja ne vrti okoli svoje osi in se ne vrti okoli sonca in ne drvi skozi galaksije.]10[[Ps 93,1]; [Ps 104,5]; [Zah 1,11]] ³¹ Naj bodo nebesa vesela in naj se zemlja veseli, in ljudje naj govorijo med narodi: » Gospod kraljuje.« ³² Naj buči morje in njegova polnost. Naj se polja veselijo in vse, kar je na njih. ³³ Potem bodo gozdna drevesa prepevala ob Gospodovi prisotnosti, ker on prihaja, da sodi zemljo. ³⁴ 11[Ps 107,1; Ps 118,1; Ps 136,1] Oh zahvaljujte se Gospodu, ker je dober, kajti njegovo usmiljenje traja za vedno. ³⁵ Recite: »Reši nas, oh Bog naše rešitve, zberi nas skupaj in nas osvobodi pred pogani, da se bomo lahko zahvaljevali tvojemu svetemu imenu in slavili v tvoji hvali. ³⁶ Blagoslovljen bodi Gospod, Izraelov Bog na veke vekov.« In vse12[5 Mz 27,15] ljudstvo je reklo: »Amen« in hvalilo Gospoda.

³⁷ Tako je tam, pred skrinjo Gospodove zaveze, pustil Asáfa in njegove brate, da nenehno služijo pred skrinjo, kakor je zahtevalo vsakodnevno delo, ³⁸ in Obéd Edóma z oseminšestdesetimi njihovimi brati; tudi Jedutúnovega sina Obéd Edóma in Hosája, da bosta vratarja; ³⁹ in duhovnika Cadóka in njegove brate duhovnike pred Gospodovim šotorskim svetiščem na visokem kraju, ki je bil pri Gibeónu, ⁴⁰ da darujejo žgalne daritve Gospodu na oltarju, nenehne žgalne daritve, jutranjef[jutranje…: hebr. zjutraj in zvečer.] in večerne in da storijo glede na vse, kar je pisano v Gospodovi postavi, ki jo je zapovedal Izraelu; ⁴¹ in z njimi Hemána, Jedutúna in druge, ki so bili izbrani, ki so bili določeni po imenu, da se zahvaljujejo Gospodu, ker njegovo usmiljenje traja večno; ⁴² in z njimi Hemána in Jedutúna s trobentami in cimbalami za tiste, da bi igrali in z Božjimi glasbenimi instrumenti. Jedutúnovi sinovi pa so bili vratarji.g[vratarji: hebr. za velika vrata.] ⁴³ In vse ljudstvo je odšlo vsak človek k svoji hiši, in David se je vrnil, da blagoslovi svojo hišo.