Prva Mojzesova knjiga (Geneza) (1 Mz)

1 Mz, 6. poglavje

¹ Pripetilo se je, ko so se na obličju zemlje ljudje začeli množiti in so se jim rojevale hčere,a[Henoh 6,2.] ² da so Božji sinovi videli človeške hčere, da so bile lepe in so si jih jemali za žene od vseh, ki so si jih izbrali. ³ 1[[1 Mz 6,3]] § Gospod je rekel: »Moj duh se ne bo vedno prepiral s človekom, kajti on je prav tako meso, vendar bo njegovih dni sto dvajset let.«b[120 Jubilejnih let, ki se zgodijo vsakih 50 let, je enako 6000 let, kolikor naj bi bila zemlja stara do Jezusovega ponovnega prihoda. Posamezniki, ki so, potem ko je bila ta Gospodova beseda izrečena, živeli več kot 120 let: Noe (950), Sem (600 let), Arpakšad (438 let), Šelah (433 let), Eber (464 let), Peleg (239 let), Regu (239 let), Serúg (230 let), Nahór (148 let), Terah (205 let), Abraham (175 let), Sara (127 let), Izak (180 let), Jakob (147 let), Levi (137 let), Kehát (133 let), Amrám (137 let), Jojadá (130 let). Najbrž izjava v 1 Mz 6,3 ni bila takojšnja sodba, ampak napoved procesa zmanjševanja življenjske dobe, ki se postopoma uresničuje skozi rodove po potopu. Noetovi potomci (pol-potopna linija) so še vedno živeli dolgo – kar bi lahko kazalo na prehodno obdobje. Bog je morda dovolil, da posamezniki kot Abraham, Izak, Jakob, ... živijo dlje kot del svoje zaveze z njimi. Psalm 90,10, ki je pripisan Mojzesu, opisuje tipično življenjsko dobo v njegovem času (približno 13.–12. stoletje pr. Kr.) kot 70–80 let. Čeprav ne pravi eksplicitno, da je Bog zmanjšal starost, odraža opazovanje krajše življenjske dobe v primerjavi s prejšnjimi rodovi. To razlagajo kot posledico Božjega delovanja ali sprememb v človeških pogojih po potopu (npr. okolje, greh).]2[1 Mz 11,11; 1 Mz 11,13; 1 Mz 11,15; 1 Mz 11,17; 1 Mz 11,19; 1 Mz 9,29; 1 Mz 11,21; 1 Mz 11,23; 1 Mz 11,25; 1 Mz 11,32; 1 Mz 25,7; 1 Mz 23,1; 1 Mz 35,28; 1 Mz 47,28; 1 Mz 50,26; [2 Mz 6,16]; [2 Mz 6,18]; [2 Mz 6,20]; [Ps 90,10]; 2 Krn 24,15]

⁴ §c[Leta 2469 pr. Kr.] Takrat, v tistih dneh, so bili na zemlji velikani;d[velikani: hebr. Nefilimi, ali, tisti, ki so padli.] in tudi potem, ko so Božji sinovi vstopali noter v človeške hčere in so jim te rojevale otroke, so ti isti postali mogočni možje, ki so bili iz davnine,e[davnine: hebr. večno, neprenehoma; kot da označuje življenjsko dobo Nefilimov.] možje z ugledom.f[ugledom: hebr. imenom.]

⁵ Bog pa je videl, da je bila človekova zlobnost na zemlji velika in da je bila vsakag[vsaka…: ali, celotna domišljija: hebrejska beseda ne označuje samo domišljije, temveč tudi namene in želje.] miselna zamisel njegovega srca3[1 Mz 8,21; Mt 15,19] nenehnoh[nenehno: hebr. vsak dan.] samo zla.

⁶ To je pokesalo Gospoda, da je na zemlji naredil človeka in to ga je užalostilo pri njegovem srcu. ⁷ Gospod je rekel: »Uničil bom človeka, ki sem ga ustvaril, izpred obličja zemlje,« takoi[tako…: hebr. od ljudi do živali.] človeka kakor žival in plazečo stvar ter perjád neba, kajti to me je pokesalo,j[to me je pokesalo: to obžalujem.] da sem jih naredil.«

⁸ Toda Noe je našel milost v Gospodovih očeh.

⁹ To so Noetovi rodovi.k[Leta 2448 pr. Kr.] Noe4[2 Pt 2,5] je bil pravičen človek in popolnl[popoln: ali, pošten.] v svojih rodovih in Noe je hodil z Bogom.

¹⁰ Noe je spočel tri sinove: Sema, Hama in Jafeta.

¹¹ Tudi zemlja je bila izprijena pred Bogom in zemlja je bila napolnjena z nasiljem. ¹² Bog je pogledal na zemljo in glej, bila je izprijena, kajti vse meso na zemlji je izpridilo svojo pot.

¹³ § Bog je Noetu rekel: »Konec vsega mesa je prišel predme, kajti zemlja je po njih napolnjena z nasiljem, in glej, uničil jih bom,m[bom…: ali, bom z zemlje.] z zemljo [vred].

¹⁴ § Naredi si ladjo iz gofrovega lesa.n[gofrov les: aram. lepljen les; ko so plasti lesenih desk zlepljene ena na drugo z drevesno smolo, da se zagotovi dodatna trdnost.] V ladji boš naredil prostoreo[prostore: hebr. gnezda.] in jo zunaj in znotraj zasmolil s smolo. ¹⁵ In to je oblika, po kateri jo boš naredil: dolžina ladje naj bo tristo komolcev, njena širina petdeset komolcev in njena višina trideset komolcev. ¹⁶ § Ladji boš naredil okno in komolec nad tem jo boš končal. Vrata ladje boš napravil na njeni strani; s spodnjim, drugim in tretjim nadstropjem jo boš naredil. ¹⁷ Glej, jaz, celó jaz, privedem na zemljo poplavo vodá, da uničim vse meso, v katerem je dih življenja izpod neba in vsaka stvar, ki je na zemlji, bo umrla. ¹⁸ Toda s teboj bom vzpostavil svojo zavezo, in prišel boš v ladjo, ti in tvoji sinovi in tvoja žena in žene tvojih sinov s teboj. ¹⁹ Od vsake žive stvari, od vsega mesa, boš s seboj v ladjo privedel [po] dva od vsake vrste, da ju s teboj obvaruješ žive; naj bosta samec in samica. ²⁰ Od perjádi po njihovi vrsti in od živine po njihovi vrsti, od vsake zemeljske plazeče stvari po njeni vrsti, [po] dva od vsake vrste bosta prišla k tebi, da ju obvaruješ živa. ²¹ K sebi vzemi od vse hrane, ki se jé in jo boš zbral k sebi, in ta bo za hrano zate in zanje.« ²² Tako je storil Noe; glede na vse, kar mu je Bog ukazal, je storil tako.5[Heb 11,7]