Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Druga knjiga kraljev (2 Kr)

2 Kr, 13. poglavje

¹ V triindvajsetema[triindvajsetem: hebr. dvajsetem letu in tretjem.] letub[Leta 856 pr. Kr.] Joáša, Ahazjájevega sina, Judovega kralja, je nad Izraelom, v Samariji, začel kraljevati Jehújev sin Joaház in kraljeval je sedemnajst let. ² Počel je to, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh in sledilc[sledil…: hebr. hodil za grehi.] grehom Nebátovega sina Jerobeáma, ki je Izraela pripravil, da greši; od tega se ni odvrnil.

³ Gospodova jeza je bila vžgana zoper Izrael in vse njihove dnid[Okoli leta 849 pr. Kr.] jih je izročil v roko sirskega kralja Hazaéla in v roko Hazaélovega sina Ben Hadáda. ⁴ Joaház je iskale[Okoli leta 842 pr. Kr.] Gospoda in Gospod mu je prisluhnil, kajti videl je zatiranje Izraela, ker jih je zatiral sirski kralj. ⁵ (In Gospod je dal Izraelu rešitelja, tako da so odšli izpod roke Sircev in Izraelovi otroci so prebivali v svojih šotorih kakor poprej.f[poprej: hebr. včeraj in tretji dan.] ⁶ Vendar se niso odvrnili od grehov Jerobeámove hiše, ki je Izraela primoral grešiti, temveč sog[so…: hebr. je hodil.] hodili v njih in tudi ašere so ostaleh[ostale: hebr. stale.] v Samariji.) ⁷ Niti ni pustil od ljudstva Joaházu [nikogar] razen petdesetih konjenikov, desetih bojnih voz in deset tisoč pešcev, kajti sirski kralj jih je uničil in jih z mlatenjem naredil podobne prahu.

⁸ Torej preostala izmed Joaházovih dejanj in vse, kar je storil in njegova moč, mar niso zapisana v kroniški knjigi Izraelovih kraljev? ⁹ Joaház je zaspali[Leta 839 pr. Kr.] s svojimi očeti in pokopali so ga v Samariji in namesto njega je zakraljeval njegov sin Jehoáš.j[Jehoáš: tudi imenovan, Joáš. Glej opombo pri 2 Kr 11,2.]1[[2 Kr 11,2]]

¹⁰ V sedemintridesetemk[Leta 841 pr. Kr.] letu Judovega kralja Joáša je nad Izraelom v Samariji začel kraljevati Joaházov sin Jehoáš in kraljeval je šestnajst let. ¹¹ Počel je to, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh. Ni se oddvojil od vseh grehov Nebátovega sina Jerobeáma, ki je Izraela pripravil, da greši, temveč je hodil v njih. ¹² Ostala Jehoáševa dela in vse, kar je storil in njegova moč, s katero se je boril zoper Judovega kralja Amacjája, mar niso zapisana v kroniški knjigi Izraelovih kraljev? ¹³ Jehoáš je zaspall[Leta 825 pr. Kr.] s svojimi očeti in Jerobeám je sédel na njegov prestol in Jehoáš je bil z Izraelovimi kralji pokopan v Samariji.

¹⁴ Torej Elizej je zbolelm[Okoli leta 839 pr. Kr.] od svoje bolezni, od katere je [tudi] umrl. Izraelov kralj Jehoáš je prišel dol k njemu, jokal nad njegovim obrazom in rekel: »Oh moj oče, moj oče, Izraelov bojni voz in njegovi konjeniki.« ¹⁵ Elizej mu je rekel: »Vzemi lok in puščice.« In vzel si je lok in puščice. ¹⁶ Izraelovemu kralju je rekel: »Svojo roko položin[položi…: hebr. pripravi, da jaha.] na lok.« Svojo roko je položil nanj in Elizej je svoje roke položil na kraljeve roke. ¹⁷ Rekel je: »Odpri okno proti vzhodu.« Odprl ga je. Potem je Elizej rekel: »Streljaj.« In je izstrelil. Rekel je: »Puščica Gospodove osvoboditve in puščica osvoboditve od Sirije, kajti Sirce boš udaril v Aféku, dokler jih ne boš použil.« ¹⁸ Rekel je: »Vzemi puščice.« Vzel jih je. Izraelovemu kralju je rekel: »Udarjaj ob tla.« Ta je trikrat udaril in obstal. ¹⁹ Božji mož je bil nad njim ogorčen in rekel: »Udariti bi moral petkrat ali šestkrat, potem bi Sirijo udarjal, dokler je ne bi použil, medtem ko boš sedaj Sirijo udaril samo trikrat.«

²⁰ Elizej je umrlo[Okoli leta 838 pr. Kr.] in so ga pokopali. In v začetku leta so v deželo vdrle čete Moábcev. ²¹ Pripetilo se je, ko so [nekega] moža pokopavali, glej, da so zagledali četo mož in moža odvrgli v Elizejev grob. Ko je bilp[bil…: hebr. odšel dol.] mož spuščen dol in se dotaknil Elizejevih kosti, je oživel in stopil na svoja stopala.

²² Toda sirski kralj Hazaél je vse Joaházove dni zatiral Izraela. ²³ Gospod pa jim je bil milostljiv in imel sočutje do njih in spoštovanje do njih zaradi svoje zaveze z Abrahamom, Izakom in Jakobom in jih ni želel uničiti niti jih še ni vrgel izpred svojeq[svoje…: hebr. svojega obraza.] prisotnosti. ²⁴ Tako je sirski kralj Hazaél umrlr[Okoli leta 839 pr. Kr.] in namesto njega je zakraljeval njegov sin Ben Hadád. ²⁵ Joaházovs[Okoli leta 836 pr. Kr.] sin Jehoášt[Jehoáš: glej opombo pri 2 Kr 11,2.]2[[2 Kr 11,2]] je mesta ponovno vzelu[vzel: hebr. vrnil in vzel.] iz roke Hazaélovega sina Ben Hadáda, ki jih je ta z vojno vzel iz roke njegovega očeta Joaháza. Jehoáš ga je trikrat premagal in povrnil Izraelova mesta.