Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Druga knjiga kraljev (2 Kr)

2 Kr, 22. poglavje

¹ Jošíja je bil star osema[Leta 641 pr. Kr.] let, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval enaintrideset let.1[2 Krn 34,1] Ime njegove matere je bilo Jedída,b[Jedída: hebr. ljubljena.] hči Adajájac[Adajá: hebr. Jahve je okrašen.] iz Bockáta.d[Bockát: hebr. znoj zemlje.] ² Delal je to, kar je bilo pravilno v Gospodovih očeh in hodil po vsej poti svojega očeta Davida in se ni obrnil vstran k desni roki ali k levi.

³ V osemnajsteme[Okoli leta 624 pr. Kr.] letu kralja Jošíja se je pripetilo, da je kralj poslal Šafána, Acaljájevega sina, Mešulámovega sina, pisarja, h Gospodovi hiši, rekoč: ⁴ »Pojdi gor k vélikemu duhovniku Hilkijáju, da bo lahko preštel srebro, ki je bilo prineseno v Gospodovo hišo, ki so ga čuvaji vratf[vrat: hebr. praga.] zbrali od ljudstva ⁵ in naj ga izročijo v roko izvajalcem dela, ki imajo nadzor nad Gospodovo hišo, in naj ga dajo izvajalcem dela, ki je v Gospodovi hiši, da popravijo vrzeli hiše; ⁶ tesarjem, graditeljem in zidarjem, da kupijo lesa in klesanega kamna, da popravijo hišo.« ⁷ Vendar ni bilo z njimi narejenega nobenega obračuna o denarju, ki je bil izročen v njihovo roko, ker so zvesto postopali.

⁸ Véliki duhovnik Hilkijá je pisarju Šafánu rekel: »V Gospodovi hiši sem našel knjigo postave.« Hilkijá je knjigo izročil Šafánu in ta jo je prebral. ⁹ Pisar Šafán je prišel h kralju in kralju ponovno prinesel besedo ter rekel: »Tvoji služabniki so zbralig[zbrali: hebr. stopili.] denar, ki je bil najden v hiši in ga izročili v roko tistih, ki opravljajo delo, ki imajo nadzor nad Gospodovo hišo.« ¹⁰ Pisar Šafán je kralju pokazal, rekoč: »Duhovnik Hilkijá mi je izročil knjigo.« In Šafán jo je bral pred kraljem.

¹¹ Pripetilo se je, ko je kralj slišal besede iz knjige postave, da je pretrgal svoja oblačila. ¹² Kralj je ukazal duhovniku Hilkijáju, Šafánovemu sinu Ahikámu, Ahbórju,h[Ahbórju: ali, Abdónu.] sinu Mihajá,i[Mihajá: ali, Miha.] pisarju Šafánu in kraljevemu služabniku Asajáju, rekoč: ¹³ »Pojdite, poizvedite od Gospoda zame in za ljudstvo in za vsega Juda glede besed te knjige, ki je najdena, kajti velik je Gospodov bes, ki je vžgan zoper nas, ker naši očetje niso prisluhnili besedam te knjige, da bi storili glede na vse, kar je napisano glede nas.« ¹⁴ Tako so duhovnik Hilkijá, Ahikám, Ahbór, Šafán in Asajá odšli k prerokinji Huldi,j[Hulda: hebr. ženska oblika besede posoda.] ženi Šalúma, Tikvájevega sina, Harhásovega sina, varuha garderobek[garderobe: hebr. oblek.] (torej prebivala je v Jeruzalemu, v drugem okraju)l[okraju: ali, delu.] in se posvetovali z njo.

¹⁵ Rekla jim je: »Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ›Povejte možu, ki vas je poslal k meni, ¹⁶ tako govori Gospod: ›Glejte, nad ta kraj in nad njegove prebivalce bom privedel zlo, celó vse besede knjige, ki jo je bral Judov kralj, ¹⁷ ker so zapustili mene in zažigali kadilo drugim bogovom, da bi me lahko izzivali k jezi z vsemi deli svojih rok. Zato bo moj bes vnet zoper ta kraj in ne bo pogašen. ¹⁸ Toda Judovemu kralju, ki vas je poslal, da povprašate od Gospoda, boste rekli tako: ›Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ›Glede besed, ki si jih slišal; ¹⁹ ker je bilo tvoje srce nežno in si se ponižal pred Gospodom, ko si slišal kaj sem govoril zoper ta kraj in zoper njegove prebivalce, da naj bi postali opustošenje in prekletstvo in si pretrgal svoja oblačila in jokal pred menoj, sem te tudi jaz uslišal, govori Gospod. ²⁰ Glej torej, zbral te bom k tvojim očetom in v miru boš zbran v svoj grob in tvoje oči ne bodo videle vsega zla, ki ga bom privedel na ta kraj.‹« In kralju so ponovno prinesli besedo.