Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Druga knjiga kraljev (2 Kr)

2 Kr, 9. poglavje

¹ Prerok Elizej je poklicala[Leta 884 pr. Kr.] enega izmed preroških otrók in mu rekel: »Opaši svoja ledja, v svojo roko vzemi to stekleničko olja in pojdi v Ramót Gileád ² in ko prideš tja, tam poglej za Jehújem, sinom Józafata, Nimšíjevim sinom in vstopi in naj vstane izmed svojih bratov in ga odvedi v notranjob[notranjo…: hebr. sobo v sobi.] sobo. ³ Potem vzemi1[1 Kr 19,16] stekleničko olja, ga izlij na njegovo glavo in reci: ›Tako govori Gospod: ›Mazilil sem te za kralja nad Izraelom.‹‹ Potem odpri vrata, zbeži in ne obotavljaj se.«

⁴ Tako je mladenič, mladi mož prerok, odšel do Ramót Gileáda. ⁵ Ko je prišel, glej, so poveljniki vojske sedeli in rekel je: »Naročilo imam zate, oh poveljnik.« Jehú je rekel: »Za katerega izmed nas vseh?« Rekel je: »Zate, oh poveljnik.« ⁶ Ta je vstal in odšel v hišo in na njegovo glavo je izlil olje ter mu rekel: »Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ›Mazilil sem te za kralja nad Gospodovim ljudstvom, celó nad Izraelom. ⁷ Udaril boš hišo svojega gospodarja Ahába, da lahko maščujem kri svojih služabnikov prerokov in kri vseh Gospodovih služabnikov pri Jezabelini roki.2[1 Kr 21,15] ⁸ Kajti celotna Ahábova hiša bo uničena in od Ahába bom3[1 Kr 14,10; 1 Kr 21,21] iztrebil tistega, ki lula proti zidu in tistega, ki je zaprt in je ostal v Izraelu. ⁹ Ahábovo hišo bom naredil podobno hiši Nebátovega sina Jerobeáma4[1 Kr 14,10; 1 Kr 21,22] in podobno hiši Ahíjevega sina Bašája5[1 Kr 16,3; [1 Kr 16,11-13]] ¹⁰ in psi bodo pojedli Jezabelo na jezreélskem deležu in nikogar ne bo, da bi jo pokopal.‹«6[[1 Kr 21,22-23]; [2 Kr 9,35-36]] In odprl je vrata ter zbežal.

¹¹ Potem je Jehú prišel k služabnikom svojega gospoda in nekdo mu je rekel: » Ali je vse dobro? Zakaj je ta nori človek prišel k tebi?« Rekel jim je: »Poznate moža in njegovo govorjenje.« ¹² Rekli so: » To je laž. Povej nam torej.« Rekel je: »Tako in tako mi je rekel, rekoč: ›Tako govori Gospod: ›Mazilil sem te za kralja nad Izraelom.‹« ¹³ Potem so pohiteli in vsak mož je vzel svojo obleko in jo položil pod njega na vrhu stopnic in zatrobili so s šofárji, rekoč: »Jehú jec[je…: hebr. kraljuje.] kralj.« ¹⁴ Tako je Jehú, Józafatov sin, Nimšíjev sin, koval zaroto zoper Joráma. (Torej Jorám se je zadrževal v Ramót Gileádu, on in ves Izrael, zaradi sirskega kralja Hazaéla. ¹⁵ Toda kralj7[2 Kr 8,29] Jorámd[Jorám…: hebr. Jehorám, toda ne v vrstici 16.] se je vrnil, da bi bil v Jezreélu ozdravljen ran, kie[ki…: hebr. s katerimi so ga udarili.] so mu jih zadali Sirci, ko se je bojeval s sirskim kraljem Hazaélom.) Jehú je rekel: »Če tako mislite, potem naj nihčef[nihče…: hebr. noben ubežnik ne gre itd.] ne gre naprej niti naj ne zbeži iz mesta, da bi šel to povedat v Jezreél.«

¹⁶ Tako je Jehú jahal na bojnem vozu in odšel v Jezreél, kajti tam je ležal Jorám. In Judov kralj Ahazjá je prišel dol, da vidi Joráma. ¹⁷ Tam je stal stražar na stolpu v Jezreélu in ogledal Jehújevo skupino, medtem ko je prihajala in rekel: »Vidim skupino.« Jorám je rekel: »Vzemi konjenika in ga pošlji, da jih sreča in naj reče: ›Ali je mir?‹« ¹⁸ Tako je nekdo odšel na konjskem hrbtu, da ga sreča in rekel: »Tako govori kralj: ›Je to mir?‹« Jehú je rekel: »Kaj imaš opraviti z mirom? Obrni se za menoj.« Stražar je povedal, rekoč: »Poslanec je prišel do njih, toda ne vrača se.« ¹⁹ Potem je poslal ven drugega, na konjskem hrbtu, ki je prišel k njim in rekel: »Tako govori kralj: ›Ali je mir?‹« Jehú je odgovoril: »Kaj imaš opraviti z mirom? Obrni se za menoj.« ²⁰ Stražar je povedal, rekoč: »Prišel je celo k njim, toda ne vrača se in vožnjag[vožnja: ali, napredovanje je podobno napredovanju.] je podobna vožnji Nimšíjevega sina Jehúja, kajti divjeh[divje…: hebr. vozi v norosti.] vozi.« ²¹ Jorám je rekel: »Pripravite.«i[Pripravite: hebr. Povežite.] In njegov bojni voz je bil pripravljen. Izraelov kralj Jorám in Judov kralj Ahazjá sta odšla ven, vsak na svojem bojnem vozu in odšla sta ven zoper Jehúja in ga srečalaj[srečala: hebr. našla.] na deležu Jezreélca Nabóta. ²² Pripetilo se je, ko je Jorám zagledal Jehúja, da je rekel: » Ali je mir, Jehú?« Odgovoril je: »Kakšen mir, dokler je tako mnogo vlačugarstev in čaranj tvoje matere Jezabele?« ²³ Jorám je obrnil svoji roki, pobegnil in rekel Ahazjáju: » To je izdaja, oh Ahazjá.« ²⁴ Jehú je zk[z…: hebr. napolnil svojo roko z lokom.] vso svojo močjo napel lok in zadel Jehoráma med lopatici in puščica je izšla pri njegovem srcu in zgrudill[zgrudil: hebr. ukrivil.] se je na svoj bojni voz. ²⁵ Potem je Jehú rekel svojemu poveljniku Bidkárju: »Poberi ga in vrzi ga na delež polja Jezreélca Nabóta, kajti spomni se, kako je Gospod nanj položil to breme, ko sva jaz in ti skupaj jahala za njegovim očetom Ahábom: ²⁶ 8[1 Kr 21,19] ›Zagotovo sem včeraj videl Nabótovo kri in krim[kri: hebr. kri [množina.]] njegovih sinov, govori Gospod, in jaz te bom poplačal na tem deležu, govori Gospod.‹ Sedaj ga torej vzemi in vrzi na kosn[kos…: ali, delež.] zemlje, glede na Gospodovo besedo.«

²⁷ Toda ko je Judov kralj Ahazjá to videl, je zbežal po poti vrtne hiše. Jehú je sledil za njim in rekel: »Udarite tudi njega na bojnem vozu.« Storili so tako ob vzponu na Gur, ki je poleg Jibleáma. In pobegnil je v Megído ter tam umrl. ²⁸ Njegovi služabniki so ga na bojnem vozu prenesli v Jeruzalem in ga pokopali v njegovem grobu, z njegovimi očeti, v Davidovem mestu. ²⁹ V enajstemo[Okoli leta 886 pr. Kr.] letu Ahábovega sina Joráma je nad Judom začel kraljevati Ahazjá.

³⁰ Kop[Okoli leta 884 pr. Kr.] je Jehú prišel v Jezreél, je Jezabela slišala o tem in si naličilaq[naličila…: hebr. svoje oči položila v barvo.] svoj obraz, okrasila svojo glavo in pogledala skozi okno. ³¹ Ko je Jehú vstopil pri velikih vratih, je rekla: » Ali je imel Zimrí,9[[1 Kr 16,10-12]] ki je usmrtil svojega gospodarja, mir?« ³² Svoj obraz je povzdignil proti oknu in rekel: »Kdo je na moji strani? Kdo?« K njemu so pogledali dva ali trije evnuhi.r[evnuhi: ali, glavni dvorni upravitelji.] ³³ Rekel je: »Vrzite jo dol.« Tako so jo vrgli dol in nekaj njene krvi je poškropilo zid in konje; in pomendral jo je pod stopalom. ³⁴ Ko je vstopil, je jedel, pil in rekel: »Pojdite, poglejte sedaj to prekleto žensko in jo pokopljite, kajti kraljeva hči je.« ³⁵ Odšli so, da jo pokopljejo, toda niso našli od nje več kot lobanjo, stopala in dlani njenih rok. ³⁶ Zato so ponovno prišli in mu povedali. Rekel je: »To je beseda od Gospoda, ki jo je govoril po svojems[svojem…: hebr. roki služabnika Tišbéjca Elija.] služabniku, Tišbéjcu Eliju, rekoč: ›V Jezreélovem deležu bodo psi jedli Jezabelino meso.10[1 Kr 21,23] ³⁷ In Jezabelino truplo bo kakor iztrebek na obličju polja v Jezreélovem deležu, tako da ne bodo rekli: ›To je Jezabela.‹«