Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV
Stara zaveza
1 Mz 2 Mz 3 Mz 4 Mz 5 Mz Joz Sod Rut 1 Sam 2 Sam 1 Kr 2 Kr 1 Krn 2 Krn Ezr Neh Est Job Ps Prg Prd Pp Iz Jer Žal Ezk Dan Oz Jl Am Abd Jon Mih Nah Hab Sof Ag Zah Mal
Nova zaveza
Mt Mr Lk Jn Apd Rim 1 Kor 2 Kor Gal Ef Flp Kol 1 Tes 2 Tes 1 Tim 2 Tim Tit Flm Heb Jak 1 Pt 2 Pt 1 Jn 2 Jn 3 Jn Jud Raz
Druga knjiga kraljev (2 Kr)
2 Kr, 18. poglavje
1 Pripetilo se je torej v tretjema letu Hošéa, Elájevega sina, Izraelovega kralja, da je začel kraljevati Ezekíja,b1 Aházov sin, Judov kralj. 2 Petindvajset let je bil star, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval devetindvajset let. Ime njegove matere je bilo Abí,c Zaharijeva hči. 3 Delal je to, kar je bilo pravilno v Gospodovih očeh, glede na vse, kar je storil njegov oče David.
4 Odstranil je visoke kraje, zlomil podobe,d posekal ašere in na koščke zdrobil bronasto2 kačo, ki jo je naredil Mojzes, kajti v tistih dneh so ji Izraelovi otroci zažigali kadilo in jo imenovali Nehuštán.e 5 Zaupal je v Gospoda, Izraelovega Boga, tako da za njim ni bilo nikogar podobnega njemu med vsemi Judovimi kralji niti nikogar, ki bi bil pred njim. 6 Kajti oklepal se je Gospoda in se ni oddvojil od sledenja njemu,f temveč se je držal njegovih zapovedi, ki jih je Gospod zapovedal Mojzesu. 7 Gospod je bil z njim in uspevalg je kamorkoli je odšel in uprl se je zoper asirskega kralja in mu ni služil. 8 Udaril je Filistejce, celó do Gazeh in njenih meja, od stražarskega stolpa, do utrjenega mesta.
9 Pripetilo3 se je v četrtemi letu kralja Ezekíja, kar je bilo sedmo leto Hošéa, Elájevega sina, Izraelovega kralja, da je asirski kralj Salmanasar prišel gor zoper Samarijo in jo oblegal. 10 Ob koncu trehj let so jo zavzeli, torej v šestem letu Ezekíja, to je v devetem letu Izraelovega kralja Hošéa je bila Samarija zavzeta.4 11 Asirski kralj je Izraela odvedel v Asirijo in jih naselil v Haláhu in Habórju, pri reki Gozán in v mestih Medijcev, 12 ker niso ubogali glasu Gospoda, svojega Boga, temveč so prestopili njegovo zavezo in vse, kar je zapovedal Gospodov služabnik Mojzes, pa jih niso hoteli slišati niti jih izpolnjevati.
13 Torej v5 štirinajstemk letu kralja Ezekíja je asirski kralj Senaheribl prišel gor zoper vsa utrjena Judova mesta in jih zavzel. 14 Judov kralj Ezekíja je poslal k asirskemu kralju v Lahíš, rekoč: »Grešil sem, obrni se od mene. To, kar polagaš name, bom nosil.« Asirski kralj je Judovemu kralju Ezekíju določil tristo talentov srebra in trideset talentov zlata. 15 Ezekíja mu je dal vse srebro, ki je bilo najdeno v Gospodovi hiši in v zakladnicah kraljeve hiše. 16 Ob tistem času je Ezekíja odluščil zlato iz vrat Gospodovega templja in iz stebrov, ki jih je prevlekel Judov kralj Ezekíja in tom dal kralju Asirije.
17 Kralj Asirije je iz Lahíša poslaln Tartana, Rabsarísa in Rabšakéja h kralju Ezekíju z velikoo vojsko zoper Jeruzalem. Odšli so gor in prišli k Jeruzalemu. In ko so prišli gor, so prišli in obstali pri cevi gornjega ribnika, ki je na glavni cesti pralčevega polja. 18 Ko so zaklicali h kralju, je ven k njim prišel Hilkijájev sin Eljakím, ki je bil nad družino, pisarp Šebná in Asáfov sin Joáh, letopisec. 19 Rabšaké jim je rekel: »Govorite torej Ezekíju: ›Tako govori veliki kralj, kralj Asirije: ›Kakšno zaupanje je to, v katero zaupaš? 20 Ti pravišq (toda to so samo prazner besede): ›Imams nasvet in moč za vojno. Komu odslej zaupaš, da se upiraš zoper mene? 21 Torej glej, ti zaupašt v palico tega poškodovanega trsta, v Egipt, na katerega, če se človek nasloni, se bo ta zadrl v njegovo roko in jo prebodel. Tako je faraon, egiptovski kralj, vsem tem, ki zaupajo vanj. 22 Toda če mi rečete: ›Zaupamo v Gospoda, svojega Boga,‹mar ni to on, katerega visoke kraje in katerega oltarje je Ezekíja odstranil ter rekel Judu in Jeruzalemu: ›Pred tem oltarjem boste oboževali v Jeruzalemu.‹ 23 Zdaj torej, prosim te, daj jamstvau mojemu gospodu, asirskemu kralju, jaz pa ti bom izročil dva tisoč konjev, če boš na svoji strani zmožen nanje postaviti jezdece. 24 Kako potem hočeš odvrniti obraz enega poveljnika izmed najmanjših služabnikov mojega gospodarja in svoje zaupanje položiti v Egipt zaradi bojnih vozov in konjenikov? 25 Sem mar brez Gospoda prišel gor zoper ta kraj, da ga uničim? Gospod mi je rekel: ›Pojdi gor zoper to deželo in jo uniči.‹« 26 Potem so Hilkijájev sin Eljakím, Šebná in Joáh rekli Rabšakéju: »Govôri, prosimo te, tvojim služabnikom v sirskemv jeziku, kajti mi ga razumemo in ne govôri z nami v judovskem jeziku v ušesa ljudstva, ki so na obzidju.« 27 Toda Rabšaké jim je rekel: »Ali me ni moj gospodar poslal k tvojemu gospodarju in k tebi, da govorim te besede? Ali me ni poslal k možem, ki sedijo na obzidju, da bodo lahko s teboj jedli svoj iztrebek in pili svoj seč?«w 28 Potem je Rabšaké vstal, z močnim glasom zaklical v hebrejskem jeziku in spregovoril, rekoč: »Poslušajte besedo velikega kralja, kralja Asirije, 29 tako govori kralj: ›Ne dopustite, da vas Ezekíja zavede, kajti ne bo sposoben, da vas osvobodi iz njegove roke, 30 niti naj vam Ezekíja ne da zaupati v Gospoda, rekoč: ›Gospod nas bo zagotovo osvobodil in to mesto ne bo izročeno v roko asirskega kralja.‹ 31 Ne prisluhnite Ezekíju, kajti tako govori kralj Asirije: ›Sklenitex dogovor z menoj z darilom in pridite ven k meni in potem jejte vsak mož od svoje trte in vsak mož od svojega figovca in vsak naj pije vodo iz svojegay vodnega zbiralnika, 32 dokler ne pridem in vas vzamem proč v deželo, podobno vaši deželi, deželo žita in vina, deželo kruha in vinogradov, deželo olivnega olja in medu, da boste lahko živeli in ne umrli in ne prisluhnite Ezekíju, ko vas pregovarja,z rekoč: ›Gospod nas bo osvobodil.‹ 33 Mar so katerikoli izmed bogov narodov mogli svojo deželo rešiti iz roke asirskega kralja? 34 Kje so bogovi Hamáta in Arpáda? Kje so bogovi Sefarvájima, Hene in Avája? Mar so Samarijo osvobodili iz moje roke? 35 Kdo so tisti izmed vseh bogov dežel, ki so svojo deželo rešili iz moje roke, da bi Gospod rešil Jeruzalem iz moje roke?‹« 36 Toda ljudstvo je molčalo in mu ni odgovorilo [niti] besede, kajti kraljeva zapoved je bila, rekoč: »Ne odgovarjajte mu.« 37 Potem so prišli Hilkijájev sin Eljakím,a ki je bil nad družino, pisar Šebná in Asáfov sin Joáh, letopisec, k Ezekíju s svojimi pretrganimi oblačili in mu povedali Rabšakéjeve besede.