Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Druga knjiga kraljev (2 Kr)

2 Kr, 3. poglavje

¹ Torej Ahábov sin Jehoráma[Jehorám: hebr. od Jahveja vzgojen ali vzdignjen.] je začel kraljevati nad Izraelom, v Samariji, v osemnajstemb[Leta 896 pr. Kr.] letu Judovega kralja Józafata in kraljeval je dvanajst let. ² Počel je zlo v Gospodovih očeh, toda ne kakor njegov oče in kakor njegova mati, kajti odstranil je Báalovoc[Báalovo…: hebr. Báalov kip, ki ga.] podobo, ki jo je naredil njegov oče. ³ Kljub temu se je trdno držal grehov Nebátovega sina Jerobeáma, ki je Izraela pripravil, da greši; ni odšel od njih.

⁴ Moábski kralj Mešad[Meša…: hebr. varnost.] je bil lastnik ovc in je Izraelovemu kralju dajal sto tisoč jagnjet in sto tisoč ovnov, [skupaj] z volno. ⁵ Toda pripetilo se je, ko je bil Aháb1[2 Kr 1,1] mrtev, da se je moábski kralj uprl zoper Izraelovega kralja.

⁶ Kralj Jehorám je istočasno odšel iz Samarije in preštel ves Izrael. ⁷ Odšele[Leta 895 pr. Kr.] je in poslal k Judovemu kralju Józafatu, rekoč: »Moábski kralj se je uprl zoper mene. Ali hočeš iti z menoj v bitko zoper Moáb?« Rekel je: »Šel bom gor. Jaz2[1 Kr 22,4] sem, kakor si ti, moje ljudstvo je kakor tvoje ljudstvo in moji konji kakor tvoji konji.« ⁸ Rekel je: »Po kateri poti bomo šli gor?« Odgovoril je: »Po poti skozi edómsko divjino.« ⁹ Tako so Izraelov kralj, Judov kralj in edómski kralj odšli in zaokrožili sedemdnevno potovanje in tam ni bilo vode za vojsko in živino, kif[ki…: hebr. pri njihovih stopalih.] jim je sledila. ¹⁰ Kralj Izraela je rekel: »Gorje, da je te tri kralje Gospod poklical skupaj, da jih izroči v roko Moába!« ¹¹ Toda Józafat je rekel: » Mar ni tukaj Gospodovega preroka, da bi po njem lahko poizvedeli od Gospoda?« Eden izmed služabnikov Izraelovega kralja je odgovoril in rekel: »Tukaj je Šafátov sin Elizej, ki je izlival vodo na Elijeve roke.« ¹² Józafat je rekel: »Z njim je Gospodova beseda.« Tako so Izraelov kralj, Józafat in edómski kralj odšli dol k njemu. ¹³ Elizej je rekel Izraelovemu kralju: »Kaj imam s teboj? Spravi se k prerokom svojega očeta in k prerokom svoje matere.« Izraelov kralj pa mu je rekel: »Ne, kajti Gospod je te tri kralje sklical skupaj, da jih izroči v roko Moába.« ¹⁴ Elizej je rekel: » Kakor živi Gospod nad vojskami, pred katerim stojim, zagotovo, če se ne bi oziral na prisotnost Judovega kralja Józafata, ne bi pogledal proti tebi niti te ne bi videl. ¹⁵ Toda sedaj mi privedi glasbenika, ki igra na strune.« In pripetilo se je, ko je glasbenik igral, da je nadenj prišla Gospodova roka. ¹⁶ Rekel je: »Tako govori Gospod: ›To dolino naredite polno jarkov.‹ ¹⁷ Kajti tako govori Gospod: ›Ne boste videli vetra niti ne boste videli dežja, vendar bo ta dolina napolnjena z vodo, da boste lahko pili, tako vi, vaše govedo in vaše živali.‹ ¹⁸ To pa je le majhna stvar v Gospodovih očeh. Tudi Moábce bo izročil v vašo roko. ¹⁹ Udarili boste vsako utrjeno mesto in vsako izbrano mesto in posekali vsako dobro drevo in zamašili vse vodnjake in vsak dober kraj dežele oškodovalig[oškodovali: hebr. užalostili.] s kamni.«

²⁰ Pripetilo se je zjutraj, ko je bila darovana jedilna daritev, glej, da je prišla voda po poti iz Edóma in dežela je bila napolnjena z vodo.

²¹ Ko so vsi Moábci slišali, da so prišli gor kralji, da se bojujejo zoper njih, so zbralih[zbrali…: hebr. bili sklicani skupaj vsi.] vse, ki so sii[si…: hebr. se opasali s pasom in starejše.] bili zmožni nadeti bojno opremo in starejše in so se razpostavili na meji. ²² Vstali so zgodaj zjutraj in sonce je sijalo na vodo in Moábci so vodo na drugi strani videli tako rdečo kakor kri. ²³ Rekli so: »To je kri. Kralji so zagotovo umorjenij[umorjeni: hebr. uničeni.] in so udarili drug drugega. Sedaj torej Moáb, k plenu.« ²⁴ Ko pa so prišli k taboru Izraelcev, so se Izraelci dvignili in udarili Moábce, tako da so le-ti pred njimi pobegnili. Toda šlik[šli…: ali, udarili so v njej, celo pobijali.] so naprej in pobijali Moábce, celo v njihovi deželi. ²⁵ Podirali so mesta in na vsak dober kos dežele je vsak mož vrgel svoj kamen in napolnili so jo in zamašili so vse vodnjake in podrli vsa dobra drevesa, samol[samo…: hebr. dokler ni pustil svojih kamnov v Kir Heresu.] v Kir Heresu so pustili njegovo kamenje, vendar so okrog njega šli pračarji in ga udarili.

²⁶ Ko je moábski kralj videl, da je bila bitka zanj prehuda, je s seboj vzel sedemsto mož, ki so izdirali meče, da se prebijejo k edómskemu kralju. Toda niso mogli. ²⁷ Potem je vzel svojega najstarejšega sina, ki naj bi zakraljeval namesto njega in ga na obzidju daroval v žgalno daritev. In tam je bilo veliko ogorčenje zoper Izrael in odšli so od njega in se vrnili k svoji deželi.