Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Druga knjiga kraljev (2 Kr)

2 Kr, 8. poglavje

¹ Potema[Okoli leta 891 pr. Kr.] je Elizej spregovoril ženski, katere1[2 Kr 4,35] sina je obudil v življenje, rekoč: »Vstani in pojdi, ti in tvoja družina in začasno prebivaj kjerkoli lahko prebivaš, kajti Gospod je poklical lakoto in ta bo tudi prišla nad deželo [za] sedem let.« ² Ženska je vstala in storila po besedi Božjega moža in šla s svojo družino in sedem let začasno prebivala v filistejski deželi. ³ Ob koncu sedmihb[Okoli leta 885 pr. Kr.] let se je pripetilo, da se je ženska vrnila iz filistejske dežele in šla naprej, da kliče h kralju za svojo hišo in za svoje polje. ⁴ Kralj je govoril z Gehazíjem, služabnikom Božjega moža, rekoč: »Povej mi, prosim te, vse velike stvari, ki jih je storil Elizej.« ⁵ Pripetilo se je, medtem ko je kralju pripovedoval, kako je truplo oživil v življenje, glej, da je ženska, čigar sina je oživil v življenje, klicala h kralju za svojo hišo in svoje polje. Gehazí je rekel: »Moj gospod, oh kralj, to je ženska in to je njen sin, ki ga je Elizej oživil v življenje.« ⁶ Ko je kralj žensko vprašal, mu je povedala. Tako ji je kralj določil nekega častnika,c[častnika: ali, evnuha.] rekoč: »Povrni vse, kar je bilo njeno in vse sadove polja, od dneva, ko je zapustila deželo, celo do sedaj.«

⁷ Elizej je prišeld[Leta 885 pr. Kr.] v Damask in sirski kralj Ben Hadád je bil bolan in povedano mu je bilo, rekoč: »Božji mož je prišel sèm.« ⁸ Kralj je rekel Hazaélu: »V svojo roko vzemi darilo in pojdi, srečaj Božjega moža in pri njem poizvedi od Gospoda, rekoč: ›Ali bom okreval od te bolezni?‹« ⁹ Tako je Hazaél odšel, da ga sreča in se[s…: hebr. v svojo roko.] seboj vzel darilo, celo vsako dobro stvar iz Damaska, breme za štirideset kamel in prišel, obstal pred njim ter rekel: »Tvoj sin, sirski kralj Ben Hadád, me je poslal k tebi, rekoč: ›Ali bom okreval od te bolezni?‹« ¹⁰ Elizej mu je rekel: »Pojdi, reci mu: ›Ti zagotovo lahko okrevaš,‹ vendar mi je Gospod pokazal, da bo zagotovo umrl.« ¹¹ Trdnof[Trdno…: hebr. Naravnal je svoj obličje in ga zadržal.] je naravnal svoje obličje, dokler ga ni postalo sram. In Božji mož je zajokal. ¹² Hazaél je rekel: »Zakaj joka moj gospod?« In ta je odgovoril: »Ker poznam zlo, ki ga boš storil Izraelovim otrokom. Njihova oporišča boš požgal, njihove mladeniče boš pobil z mečem, raztreščil njihove otroke in razparal njihove nosečnice.« ¹³ Hazaél je rekel: »Toda ali je tvoj služabnik pes, da bi storil to veliko stvar?« Elizej je odgovoril: » Gospod mi je pokazal, da boš postal kralj nad Sirijo.« ¹⁴ Tako je odšel od Elizeja in prišel k svojemu gospodarju, ki mu je rekel: »Kaj ti je Elizej povedal?« Odgovoril je: »Povedal mi je, da boš zagotovo okreval.« ¹⁵ Naslednji dan pa se je pripetilo, da je vzel debelo cunjo, jo namočil v vodi in jo razprostrl na njegov obraz, tako da je umrl in namesto njega je zakraljeval Hazaél.

¹⁶ V petemg[Leta 892 pr. Kr.] letu Joráma,h[Jorám…: hebr. različica imena Jehorám.] sina Izraelovega kralja Ahába, takrat je bil Józafat Judov kralj, je začeli[začel…: hebr. zakraljeval.] kraljevati Jehorám,j[Jehorám…: hebr. od Jahveja vzdignjen ali vzgojen.]2[2 Krn 21,4] sin Judovega kralja Józafata. ¹⁷ Dvaintrideset let je bil star, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval osem let. ¹⁸ Hodil je po poti Izraelovih kraljev, kakor je počela Ahábova hiša, kajti Ahábova hči je bila njegova žena. Počel je zlo v Gospodovih očeh. ¹⁹ Vendar Gospod ni hotel uničiti Juda zaradi svojega služabnika Davida, kakor3[2 Sam 7,12-13] mu je obljubil, da bo vedno dal svetlobok[svetlobo: hebr. svečo, ali, svetilko.] njemu in njegovim otrokom.

²⁰ V njegovih dneh se je Edóm spuntal izpod Judove roke in si nad seboj postavil kralja. ²¹ Tako je Jorám odšel v Caírl[Caír…: hebr. majhen.] in vsi njegovi bojni vozovi z njim in vstal je ponoči in udaril Edómce, ki so ga obdali naokoli in poveljnike bojnih vozov. In ljudstvo je pobegnilo v svoje šotore. ²² Vendar se je Edóm spuntal izpod Judove roke do današnjega dne. Potem se je ob istem času spuntala Libna. ²³ Ostala Jorámova dela in vse, kar je storil, mar niso zapisana v kroniški knjigi Judovih kraljev? ²⁴ Jorám je zaspalm[Leta 885 pr. Kr.] s svojimi očeti in je bil s svojimi očeti pokopan v Davidovem mestu in namesto njega je zakraljeval njegov sin Ahazjá.n[Ahazjá: tudi imenovan Azarjá in Joaház; [Ahazjá…: hebr. Jahve je zgrabil].]4[2 Krn 22,1]

²⁵ V dvanajstem letu Joráma, sina Izraelovega kralja Ahába, je začel kraljevati Ahazjá, sin Judovega kralja Jehoráma. ²⁶ Ahazjá je bil star dvaindvajset let, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval eno leto. Ime njegove matere je bilo Ataljá,o[Ataljá: hebr. Jahve je omejeval.] hčip[hči: ali, vnukinja.] Izraelovega kralja Omrija. ²⁷ Hodil je po poti Ahábove hiše in počel zlo v Gospodovih očeh, kakor je počela Ahábova hiša, kajti bil je zet Ahabove hiše.

²⁸ Z Ahábovim sinom Jorámom je odšelq[Leta 884 pr. Kr.] na vojno zoper sirskega kralja Hazaélar[Hazaél: hebr. Bog je videl.] v Ramót Gileád in Sirci so ranili Joráma. ²⁹ Kralj Jorám je odšel nazaj, da bi bil v Jezreélu ozdravljen ran, kis[ki…: hebr. s katerimi so ga Sirci ranili.] so mu jih zadali Sirci pri Rami,t[Rami: imenovanemu, Ramótu.] ko se je boril zoper sirskega kralja Hazaéla. In Ahazjá, sin Judovega kralja Jehoráma, je odšel dol, da pogleda Ahábovega sina Joráma v Jezreélu, ker je bil bolan.u[bolan…: hebr. ranjen.]