Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Evangelij po Mateju (Mt)

Mt, 20. poglavje

¹ »Kajti nebeško kraljestvo je podobno človeku, ki je hišni gospodar in je zgodaj zjutraj odšel ven, da najame delavce v svoj vinograd.a[V poslušnosti delamo v Božjem vinogradu. Tisti, ki so bolj poslušni in prizadevni, naredijo več, drugi pa manj, toda vse čaka ista nagrada – rešitev duše.] ² In ko se je z delavci dogovoril za en kovanecb[kovanec: rimski denar je 1/18 unče – 1,57 grama, kar je okoli 1,5 EUR.] na dan, jih je poslal v svoj vinograd. ³ In odšel je ven okoli tretje ure in videl druge stati brez dela na trgu ⁴ in jim rekel: ›Pojdite tudi vi v vinograd in karkoli je prav, vam bom dal.‹ In odšli so svojo pot. ⁵ Ponovno je odšel ven okoli šeste ure in devete ure in storil prav tako. ⁶ In okoli enajste ure je odšel ven in našel druge stati brez dela in jim reče: ›Zakaj stojite tukaj ves dan brez dela?‹ ⁷ § Rekli so mu: ›Ker nas nihče ni najel.‹ Reče jim: ›Pojdite tudi vi v vinograd; in karkoli je prav, to boste prejeli.‹ ⁸ Ko je torej prišel večer, gospodar vinograda reče svojemu oskrbniku: ›Pokliči delavce in jim daj njihovo plačilo ter začni od zadnjih do prvih.‹ ⁹ In ko so prišli tisti, ki so bili najeti okoli enajste ure, so prejeli vsak [po] en kovanec. ¹⁰ Toda ko so prišli prvi, so domnevali, da bi morali prejeti več; pa so prav tako prejeli vsak [po] en kovanec. ¹¹ In ko so to prejeli, so godrnjali zoper hišnega očeta, ¹² rekoč: ›Ti zadnji so delalic[delali…: ali, vztrajali samo eno uro.] samo eno uro in si jih naredil enake nam, ki smo prenašali breme in vročino dneva.‹ ¹³ Toda enemu izmed njih je odgovoril in rekel: ›Prijatelj, ne delam ti nobene krivice; ali se nisi z menoj dogovoril za en kovanec?‹ ¹⁴ Vzemi to, kar je tvoje in pojdi svojo pot. Temu zadnjemu bom dal enako kakor tebi. ¹⁵ Ali mi ni dovoljeno, da s svojo lastnino storim kar hočem? Ali je tvoje oko hudobno, ker sem jaz dober?‹ ¹⁶ § Tako bodo zadnji prvi in prvi zadnji, kajti veliko je poklicanih, toda malo izbranih.«1[Mt 19,30; [Mr 10,31]; [Lk 13,30]]

¹⁷ In ko je šel gor v Jeruzalem, je Jezus na poti vzel dvanajst učencev na stran ter jim rekel:2[Mr 10,32; Lk 18,31] ¹⁸ »Glejte, mi gremo gor v Jeruzalem in Sin človekov bo izdan visokim duhovnikom in pisarjem in obsodili ga bodo na smrt ¹⁹ in izročili ga bodo poganom v zasmeh in bičanje in da ga križajo in tretji dan d[tretji dan praznika nekvašenega kruha.] bo ponovno vstal.«3[Jn 18,32]

²⁰ Tedaj je prišla k njemu mati Zebedejevih otrók s svojima sinovoma, ga počastila in od njega želela neko stvar.4[Mr 10,35] ²¹ In rekel ji je: »Kaj želiš?« Ona mu reče: »Zagotovi, da bosta lahko ta dva moja sinova, v tvojem kraljestvu, sedéla eden na tvoji desni roki, drugi pa na levi.« ²² § Toda Jezus je odgovoril in rekel: »Ne veste, kaj prosite. Ali zmoreta piti iz čaše, iz katere bom jaz pil in biti krščena s krstom, s katerim sem jaz krščen?« Rekla sta mu: »Zmoreva.« ²³ § In jima reče: »Zares bosta pila iz moje čaše in krščena bosta s krstom, s katerim sem jaz krščen. Toda sedéti na moji desni roki in na moji levi, ni moje da dam, temveč bo dano tem, za katere je to pripravljeno od mojega Očeta.« ²⁴ Ko so deseteri to slišali, so bili prevzeti z ogorčenjem zoper ta dva brata. ²⁵ Toda Jezus jih je poklical k sebi in rekel: »Vi veste, da princi poganov izvajajo gospostvo nad njimi in oni, ki so veliki, izvajajo oblast nad njimi.5[Lk 22,25] ²⁶ Toda med vami naj ne bo tako, temveč kdorkoli hoče biti med vami velik, naj bo vaš služabnik, ²⁷ in kdorkoli hoče biti med vami vodja, naj bo vaš služabnik; ²⁸ prav tako tudi Sin človekov 6[[Mt 8,20]] ni prišel, da bi mu služili, temveč da služi in da svoje življenje dá v odkupnino za mnoge.«7[[Ps 49,7]; [Ef 1,7]; Flp 2,7; [1 Tim 2,6]; [Tit 2,14]; [1 Pt 1,18-19]; [1 Jn 2,2]] ²⁹ In ko so odšli iz Jêrihe, mu je sledila velika množica.8[Mr 10,46; Lk 18,35]

³⁰ In glej, dva slepa človeka sta sedéla ob poti. Ko sta zaslišala, da je šel mimo Jezus, sta zakričala, rekoč: »Usmili se naju, oh Gospod, ti Davidov Sin.« ³¹ Množica pa jima je zapretila, ker bi morala molčati. Toda onadva sta še bolj vpila, rekoč: »Usmili se naju, oh Gospod, ti Davidov Sin.« ³² In Jezus se je ustavil in ju poklical ter rekel: »Kaj želita, da vama storim?« ³³ Rekla sta mu: »Gospod, da bi se najine oči lahko odprle.« ³⁴ Jezus je imel torej do njiju sočutje in se dotaknil njunih oči. In njune oči so takoj prejele vid in sta mu sledila.