Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Knjiga preroka Izaija (Iz)

Iz, 36. poglavje

¹ Pripetilo se je torej v štirinajstema[Okoli leta 713 pr. Kr.] letu kralja Ezekíja, da je asirski kralj Senaherib prišel gor zoper vsa obrambna Judova mesta in jih zavzel.1[2 Kr 18,13-19; 2 Krn 32,1-23] ² Asirski kralj je poslalb[Leta 710 pr. Kr.] Rabšakéja iz Lahíša v Jeruzalem h kralju Ezekíju z veliko vojsko. In ta se je ustavil pri kanalu gornjega ribnika, na glavni cesti pralčevega polja. ³ Potem so prišli k njemu Hilkijájev sin Eljakím, ki je bil nad hišo, pisarc[pisar: ali, tajnik.] Šebná in Asáfov sin Joáh, letopisec.

⁴ Rabšaké jim je rekel: »Povejte torej Ezekíju: ›Tako govori veliki kralj, kralj Asirije: ›Kakšno zaupanje je to, v katero zaupaš?‹ ⁵ Jaz pravim, ti govoriš (toda to so samo prazned[prazne…: hebr. besede ustnic.] besede) imame[imam…: ali, toda nasvet in moč sta za vojno.] nasvet in moč za vojno. Torej komu zaupaš, da si se uprl zoper mene? ⁶ Glej, zanašaš se na palico2[Ezk 29,6-7] tega zlomljenega trsta, na Egipt, na katerega, če se človek naslanja, se bo zadrl v njegovo roko in jo prebodel. Tako je faraon, egiptovski kralj, vsem, ki zaupajo vanj. ⁷ Toda če mi rečeš: ›Mi zaupamo v Gospoda, svojega Boga.‹Mar ni to tisti, katerega visoke kraje in katerega oltarje je Ezekíja odvzel ter Judu in Jeruzalemu rekel: ›Oboževali boste pred tem oltarjem?‹ ⁸ Zdaj torej daj jamstva,f[jamstva: ali, talce.] prosim te, mojemu gospodarju, asirskemu kralju, jaz pa ti bom dal dva tisoč konjev, če boš na svoji strani nanje zmožen postaviti jezdece. ⁹ Kako boš potem odvrnil obličje enega poveljnika, izmed najmanjših služabnikov mojega gospodarja in svoje upanje položil v Egipt zaradi bojnih vozov in konjenikov? ¹⁰ Sem mar sedaj brez Gospoda prišel gor zoper to deželo, da jo uničim? Gospod mi je rekel: ›Pojdi gor zoper to deželo in jo uniči.‹«

¹¹ Nato so Eljakím, Šebná in Joáh rekli Rabšakéju: »Govôri, prosimo te, svojim služabnikom v sirskemg[sirskem: hebr. aramejskem.] jeziku, kajti razumemo ga in ne govôri nam v judovskem jeziku v ušesa ljudstva, ki je na obzidju.«

¹² Toda Rabšaké je rekel: »Me je mar moj gospodar poslal k tvojemu gospodarju in k tebi, da ti govorim te besede? Mar me ni poslal k možem, ki sedijo na obzidju, da bodo lahko jedli svoj iztrebek in z vami pili svoj seč?« ¹³ Potem se je Rabšaké ustopil in z močnim glasom zaklical v judovskem jeziku in rekel: »Poslušajte besede velikega kralja, asirskega kralja. ¹⁴ Tako govori kralj: ›Ne dopustite, da vas Ezekíja zavede, kajti ne bo vas mogel osvoboditi. ¹⁵ Niti naj vas Ezekíja ne primora zaupati v Gospoda, rekoč: ›Gospod nas bo zagotovo osvobodil, to mesto ne bo izročeno v roko asirskega kralja.‹ ¹⁶ Ne prisluhnite Ezekíju, kajti tako govori kralj Asirije: ›Z darilom skleniteh[sklenite…: ali, iščite mojo naklonjenost; hebr. Z menoj sklenite blagoslov.] dogovor z menoj in pridite ven k meni in jejte vsak od svoje trte in vsak od svojega figovca in pijte vode, vsak iz svojega vodnega zbiralnika, ¹⁷ dokler ne pridem in vas ne vzamem proč v deželo, podobno vaši deželi, deželo žita in vina, deželo kruha in vinogradov. ¹⁸ Pazite, da vas Ezekíja ne prepriča, rekoč: ›Gospod nas bo osvobodil.‹ Mar je katerikoli izmed bogov narodov svojo deželo osvobodil iz roke asirskega kralja? ¹⁹ Kje so bogovi Hamáta in Arpáda? Kje so bogovi Sefarvájima? Mar so le-ti Samarijo osvobodili iz moje roke? ²⁰ Kdo so tisti izmed vseh bogov teh dežel, ki so svojo deželo osvobodili iz moje roke, da bi Gospod Jeruzalem osvobodil iz moje roke?« ²¹ Toda molčali so in mu niso odgovorili niti besede, kajti kraljeva zapoved je bila, rekoč: »Ne odgovarjajte mu.«

²² Potem so prišli Hilkijájev sin Eljakím, ki je bil nad družino, pisar Šebná in Asáfov sin Joáh, letopisec, k Ezekíju s svojimi pretrganimi oblačili in mu povedali Rabšakéjeve besede.