Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Prva Mojzesova knjiga (Geneza) (1 Mz)

1 Mz, 45. poglavje

¹ Potem se Jožef ni mogel več zadržati pred vsemi tistimi, ki so stali z njim in zaklical je: »Naredite, da vsakdo gre izpred mene.« Nihče ni stal z njim, medtem ko se je Jožef dal spoznati svojim bratom. ² Naa[Na…: hebr. Svoj glas je izdal v jokanju.] glas je zajokal in Egipčani in faraonova hiša so slišali. ³ Jožef je svojim bratom rekel: »Jaz1[Apd 7,13] sem Jožef. Ali moj oče še živi?« Bratje pa mu niso mogli odgovoriti, kajti ob njegovi prisotnosti so bili zbegani.b[zbegani: ali, prestrašeni.] ⁴ Jožef je svojim bratom rekel: »Približajte se mi, prosim vas.« Prišli so bliže. Rekel je: »Jaz sem vaš brat Jožef, ki ste ga prodali v Egipt. ⁵ Zdaj torej ne bodite užaloščeni niti jeznic[jezni…: hebr. naj ne bo jeze v vaših očeh.] nase, da ste me prodali sèm, kajti2[1 Mz 50,20] Bog me je poslal pred vami, da ohrani življenje. ⁶ Kajti ti dve letid[Leta 1706 pr. Kr.] je bila lakota v deželi in še pet let je, v katerih ne bo niti setve niti žetve. ⁷ Bog pa me je poslal pred vami, da vam na zemlji ohranie[ohrani…: hebr. pusti za vas ostanek.] potomstvo in da vaša življenja reši z veliko osvoboditvijo. ⁸ Tako sedaj niste bili vi, ki ste me poslali sèm, temveč Bog. Naredil me je očeta faraonu in gospodarja vsej njegovi hiši in vladarja po vsej egiptovski deželi. ⁹ Pohitite in pojdite gor do mojega očeta in mu recite: ›Tako govori tvoj sin Jožef: ›Bog me je naredil gospodarja vsemu Egiptu. Pridi dol k meni, ne mudi se. ¹⁰ Prebival boš v gošenski deželi in boš blizu mene, ti in tvoji otroci, tvojih otrók otroci in tvoji tropi, tvoje črede in vse, kar imaš ¹¹ in tam te bom hranil. Kajti še pet let lakote je, da ne bi ti in tvoja družina in vse, kar imaš, prišlo v revščino.‹ ¹² Glejte, vaše oči vidijo in oči mojega brata Benjamina, da so to moja usta, ki vam govorijo. ¹³ Vi pa boste mojemu očetu povedali o vsej moji slavi v Egiptu in o vsem tem, kar ste videli in pohiteli boste in mojega očeta privedli sèm dol.« ¹⁴ Planil je na vrat svojega brata Benjamina ter zajokal in Benjamin je jokal na njegovem vratu. ¹⁵ Poleg tega je poljubil vse svoje brate in jokal nad njimi in potem so njegovi bratje govorili z njim.

¹⁶ § In glas o tem je bilo slišati v faraonovi hiši, rekoč: »Prišli so Jožefovi bratje.« In to je dobrof[dobro…: hebr. bilo dobro v faraonovih očeh.] ugajalo faraonu in njegovim služabnikom. ¹⁷ Faraon je rekel Jožefu: »Reci svojim bratom: ›To storite. Natovorite svoje živali in pojdite in pridite v kánaansko deželo. ¹⁸ Vzemite svojega očeta in svoje družine in pridite k meni in jaz vam bom dal dobrega iz egiptovske dežele, vi pa boste jedli tolščo dežele. ¹⁹ Sedaj vam je zapovedano, storite tole. Vzemite si vozov iz egiptovske dežele za svoje malčke in za svoje žene in pripeljite svojega očeta in pridite. ²⁰ Neg[Ne…: hebr. Naj vaše oko ne prizanaša vašim stvarem itd.] ozirajte se na vaše stvari, kajti dobrine vse egiptovske dežele so vaše.‹« ²¹ Izraelovi otroci so tako storili in Jožef jim je dal vozove, glede na faraonovoh[faraonovo…: hebr. faraonova usta.] zapoved in dal jim je popotnico za pot. ²² Vsem izmed njih je dal, vsakemu moškemu je dal zamenjavo oblačila. Toda Benjaminu je dal tristo koščkov srebra in pet zamenjav oblačil. ²³ Svojemu očetu je poslal na ta način: deset natovorjenihi[natovorjenih: hebr. nesočih.] oslov z dobrimi stvarmi iz Egipta in deset oslic, natovorjenih z žitom, kruhom in hrano za svojega očeta po poti. ²⁴ Tako je svoje brate poslal proč in so odrinili in rekel jim je: »Glejte, da se po poti ne prepirate.«

²⁵ Dvignili so se iz Egipta in prišli v kánaansko deželo, k svojemu očetu Jakobu ²⁶ in mu povedali, rekoč: »Jožef je še živ in je guverner nad vso egiptovsko deželo.« Jakobovoj[Jakobovo: hebr. Njegovo.] srce pa je slabelo, kajti ni jim verjel. ²⁷ Povedali so mu vse Jožefove besede, ki jim jih je rekel. In ko je videl vozove, ki jih je poslal Jožef, da ga odpeljejo, je oživel duh njihovega očeta Jakoba. ²⁸ Izrael je rekel: » To je dovolj, moj sin Jožef je še živ. Šel bom in ga pogledal, preden umrem.«