Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Zaharija (Zah)

Zah, 11. poglavje

¹ Odpri svoja vrata, oh Libanon, da bo ogenj lahko pogoltnil tvoje cedre. ² Tuli cipresa, kajti cedra je padla, ker so mogočnia[mogočni: ali, hrabri.] oplenjeni. Tulite, oh vi, bašánski hrasti, kajti neprehodenb[neprehoden: ali, ograjen.] gozd je posekan.

³ Tam je glas tuljenja pastirjev, kajti njihova slava je oplenjena. Glas rjovenja mladih levov, kajti ponos Jordana je oplenjen.

⁴ Tako govori Gospod, moj Bog: »Hrani trop za zakol, ⁵ katerih lastniki jih ubijajo in se nimajo za krive; in tisti, ki jih prodajajo, pravijo: ›Blagoslovljen bodi Gospod, kajti bogat sem,‹ in njihovi pastirji jim ne prizanašajo. ⁶ Kajti ne bom več prizanašal prebivalcem dežele,‹ govori Gospod, ›temveč glej, izročilc[izročil…: hebr. ljudi naredim, da so najdeni vsakdo v roki njegovega soseda in v roki.] bom ljudi, vsakega v roko njegovega soseda in v roko njegovega kralja in udarili bodo deželo in iz njihove roke jih ne bom osvobodil. ⁷ Jaz bom pasel trop za zakol, celód[celo…: ali, resnično revne.] vas, oh ubogi izmed tropa. Vzel sem si dve palici. Eno sem imenoval Lepota, drugo pa sem imenoval Vezi;e[Vezi: ali, Obveze.] in jaz sem pasel trop. ⁸ Tudi tri pastirje uničim v enem mesecu in mojif[moji…: hebr. moja duša je bila poravnana zanje.] duši so se gnusili in tudi njihova duša je zaničevala mene. ⁹ Potem sem rekel: ›Ne bom1[Jer 15,2-3] vas pasel. Tisti, ki umira, naj umre in tisti, ki naj bi bil uničen, naj bo ta uničen, preostali pa naj jedo vsakdo meso drugega.g[drugega: hebr. njegovega tovariša, ali, soseda.]

¹⁰ Vzel sem svojo palico, celó Lepoto in jo zlomil, da bi lahko prelomil svojo zavezo, ki sem jo sklenil z vsem ljudstvom. ¹¹ Ta je bila prelomljena na tisti dan.‹« In takoh[tako…: ali, ubogi izmed tropa, ki so čakali name, so zagotovo vedeli.] so ubogi iz tropa, ki so čakali name, vedeli, da je bila to Gospodova beseda. ¹² Rekel sem jim: »Če mislitei[mislite…: hebr. je to dobro v vaših očeh.] dobro, mi dajte moje plačilo, in če ne, opustite.« Tako so odtehtali za moje plačilo trideset koščkov srebra.j[Prerokba o znesku, ki ga je Juda dobil, da izda Jezusa.]2[Mt 26,15] ¹³ Gospod mi je rekel: »Vrzi to lončarju. Lepo plačilo, za katero so me ovrednotili.« Vzel sem trideset koščkov srebra in jih vrgel v Gospodovo hišo, k lončarju.k[Prerokba o tem, ko je Juda denar prinesel nazaj duhovnikom in ga vrgel v Gospodovo hišo. Duhovniki pa so za ta denar (cena krvi) kupili lončarjevo njivo.]3[Mt 27,3-10] ¹⁴ Potem sem zlomil svojo drugo palico, celó Vezi,l[Vezi: ali, Obveze.] da bi lahko prelomil bratstvo med Judom in Izraelom.

¹⁵ Gospod mi je rekel: »K sebi vzemi še priprave nespametnega pastirja. ¹⁶ Kajti glej, vzdignil bom pastirja v deželi, ki ne bo obiskoval tistih, ki so uničenim[uničeni: ali, skriti.] niti ne bo iskal mladih niti zdravil tega, kar je zlomljeno niti paseln[pasel: ali, nosil.] tega, kar stoji mirno, temveč bo jedel meso rejenega in njihove parklje trgal na koščke. ¹⁷ 4[Jer 23,1; Ezk 34,2; Jn 10,12] Gorje malikovalskemu pastirju, ki zapušča čredo! Meč bo nad njegovim laktom in nad njegovim desnim očesom. Njegov laket bo popolnoma osušen in njegovo desno oko bo skrajno otemnelo.«