Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Knjiga preroka Jeremija (Jer)

Jer, 15. poglavje

¹ Potema[Okoli leta 601 pr. Kr.] mi je Gospod rekel: »Čeprav1[Ezk 14,14] bi pred menoj stala Mojzes2[2 Mz 32,11-14] in Samuel,3[1 Sam 7,9] vendar moj um ne bi mogel biti k temu ljudstvu. Vrzi jih iz mojega pogleda in naj gredo naprej. ² Zgodilo se bo, če ti rečejo: ›Kam naj gremo?‹ Potem jim boš rekel: ›Tako govori Gospod: ›Tisti,4[Jer 43,11; Zah 11,9] ki ste za smrt, k smrti; tisti, ki ste za meč, k meču; tisti, ki ste za lakoto, k lakoti in tisti, ki ste za ujetništvo, k ujetništvu.‹ ³ Nad njimi bom določil5[3 Mz 26,16] štiri vrste,‹b[vrste: hebr. družine.] govori Gospod: ›meč, da ubija in pse, da trgajo ter perjád neba in zemeljske živali, da požirajo in uničujejo. ⁴ § Naredilc[Naredil…: hebr. Predal jih bom za odstranjevanje v.] jim bom, da bodo odstranjeni6[5 Mz 28,25; Jer 24,9] v vsa kraljestva zemlje, zaradi Manáseja,7[2 Kr 21,11] sina Ezekíja, Judovega kralja, za to, kar je storil v Jeruzalemu. ⁵ Kajti kdo bo imel usmiljenje nad teboj, oh [prestolnica] Jeruzalem? Kdo te bo obžaloval? Kdo bo šel vstran, da te vpraša, kakod[kako…: hebr. o tvojem miru.] si? ⁶ Zapustila si me,‹ govori Gospod, ›umaknila si se nazaj. Zato bom zoper tebe iztegnil svojo roko in te uničil; izmučen sem od kesanja. ⁷ Vejál jih bom z vejálnikom v velikih vratih dežele; oropal jih bom otrók,e[otrók: ali, karkoli [jim] je ljubo.] uničil bom svoje ljudstvo, ker se niso vrnili iz svojih poti. ⁸ Njihove vdove so mi [številčno] narasle nad peskom morij. Zoper mater mladeničevf[mladeničev…: ali, mesta mladeniča plenjenja itd, ali, in mladeniča.] sem nadnje opoldan privedel plenitelja. Storil sem mu, da je nenadoma padel nanjo in strahote so padle nad mesto. ⁹ 8[Am 8,9] Tista, ki jih je rodila sedem, peša. Izročila je duha. Njeno sonce je zašlo, medtem ko je bil še dan. Bila je osramočena in zmedena. Preostanek izmed njih bom izročil meču pred njihovimi sovražniki,‹« govori Gospod.

¹⁰ 9[Job 3,1-3; Jer 20,14-18] »Gorje meni, moja mati, da si me rodila, človeka prepira in človeka spora celotni zemlji! Niti nisem posojal za obresti niti mi ljudje niso posojali za obresti, vendar me vsakdo izmed njih preklinja.« ¹¹ § Gospod je rekel: »Resnično, dobro bo s tvojim preostankom. Resnično, naredilg[naredil…: ali, zate bom rotil sovražnika.] bom, da bo sovražnik dobro ravnal s teboj v času zla in v času stiske. ¹² Se bo železo zlomilo, severno železo in jeklo? ¹³ Tvoje imetje in tvoje zaklade bom izročil v plen10[Jer 17,3] brez cene in to za vse tvoje grehe, celo na vseh tvojih mejah. ¹⁴ Storil ti bom, da v deželo, ki je ne poznaš, preideš s svojimi sovražniki. Kajti ogenj11[5 Mz 32,22] je vnet v moji jezi, ki bo gorel na vas.«

¹⁵ Oh Gospod, ti veš. Spomni se me in me obišči in me maščuj nad mojimi preganjalci. V svoji potrpežljivosti me ne odvzemi proč. Védi, da sem zaradi tebe trpel grajo. ¹⁶ Tvoje besede so bile najdene in sem jih jedel,12[Ezk 3,1-3; Raz 10,9-10] in tvoja beseda mi je bila radost in veselje mojega srca, kajti imenovanh[imenovan…: hebr. tvoje ime je klicano nad menoj.] sem po tvojem imenu, oh Gospod, Bog nad bojevniki. ¹⁷ Nisem sedel v zboru zasmehovalcev niti se nisem razveseljeval; sam sem sedel zaradi tvoje roke, kajti napolnil si me z ogorčenjem. ¹⁸ Zakaj je moja bolečina13[Jer 30,15] neprestana in moja rana, ki odklanja biti ozdravljena, nezaceljiva? Ali mi hočete biti vsi skupaj kakor lažnivec in kakor vode, ki odpovedo?i[odpovedo: hebr. niso gotove?]

¹⁹ Zato tako govori Gospod: »Če se spreobrneš, potem te bom ponovno privedel in boš stal pred menoj. Če odvzameš dragoceno iz hudobnega, boš kakor moja usta. Oni naj se vrnejo k tebi, toda ti se ne vrni k njim. ²⁰ Temu ljudstvu te bom naredil za ograjen bronasti zid.14[Jer 1,18; Jer 6,27] Borili se bodo zoper tebe, toda ne bodo prevladali15[Jer 20,11] zoper tebe, kajti jaz sem s teboj, da te rešim in da te osvobodim,‹ govori Gospod. ²¹ ›Rešil te bom iz roke zlobnega in odkupil te bom iz roke strašnega.‹«