Knjiga preroka Jeremija (Jer)

Jer, 7. poglavje

¹ Beseda,a[Okoli leta 600 pr. Kr.] ki je prišla Jeremiju od Gospoda, rekoč: ² »Stopi v velika vrata Gospodove hiše in razglasi to besedo in reci: ›Poslušajte Gospodovo besedo, vsi vi iz Juda, ki vstopate pri teh velikih vratih, da obožujete Gospoda. ³ Tako govori Gospod nad vojskami, Izraelov Bog: ›Poboljšajte1[Jer 26,13; Jer 18,11] svoje poti in svoja dejanja in jaz vam bom povzročil, da prebivate na tem kraju. ⁴ Ne zaupajte v lažnive besede, rekoč: ›Gospodov tempelj,‹ ›Gospodov tempelj,‹ ›Gospodov tempelj so ti.‹ ⁵ Kajti če temeljito poboljšate svoje poti in svoja dejanja, če temeljito izvršite sodbo med človekom in njegovim sosedom, ⁶ če ne zatirate tujca, sirote, vdove, in na tem kraju ne prelivate nedolžne krvi niti v svojo škodo ne hodite za drugimi bogovi, ⁷ potem vam bom povzročil, da prebivate na tem kraju, v deželi, ki sem jo dal vašim očetom na veke vekov.

⁸ Glejte, zaupate v lažnive besede, ki ne morejo koristiti. ⁹ Ali boste kradli, morili, počeli zakonolomstvo, krivo prisegali, zažigali kadilo Báalu in hodili za drugimi bogovi, ki jih ne poznate ¹⁰ in prišli ter stali pred menoj v tej hiši, kib[ki…: hebr. na kateri je imenovano moje ime.] je imenovana z mojim imenom in rekli: »Rešeni smo, da bi počeli vse te ogabnosti? ¹¹ Ali je ta2[Iz 56,7] hiša, ki je imenovana z mojim imenom, v vaših očeh postala brlog3[Mt 21,13; Mr 11,17; Lk 19,46] roparjev? Glejte, celo jaz sem to videl,« govori Gospod. ¹² »Toda pojdite sedaj k mojemu kraju, ki je bil v Šilu, kjer sem najprej postavil svoje ime in poglejte, kaj4[1 Sam 4,10-11; Ps 78,60-64; Jer 26,6] sem mu storil zaradi zlobnosti svojega ljudstva Izraela. ¹³ In sedaj, ker ste storili vsa ta dejanja,« govori Gospod »in sem vam govoril, vas zgodaj vzdigoval in govoril, toda niste slišali; in vas klical,5[Prg 1,24; Iz 65,12; Iz 66,4] toda niste odgovorili; ¹⁴ zato bom tej hiši, ki je imenovana z mojim imenom, v katerega zaupate in kraju, ki sem ga dal vam in vašim očetom, storil kakor sem storil Šilu.6[1 Sam 4,10-11; Ps 78,60; Ps 132,5; Jer 26,6-9] ¹⁵ Zavrgel vas bom iz svojega pogleda, kakor sem zavrgel vse vaše brate, celó celotno Efrájimovo seme.

¹⁶ Zato ne moli7[Jer 11,14; Jer 15,1; 2 Mz 32,10] za to ljudstvo, niti ne povzdiguj klica, niti molitve zanje, niti ne posreduj k meni, kajti jaz te ne bom poslušal.

¹⁷ Mar ne vidiš, kaj počno v Judovih mestih in na ulicah [prestolnice] Jeruzalem? ¹⁸ Otroci nabirajo les, očetje netijo ogenj in ženske gnetejo svoje testo, da naredijo kolače kraljicic[kraljici: ali, okviru, ali, izdelavi.] neba in da izlivajo pitne daritve k drugim bogovom, da bi me lahko dražili k jezi.8[[1 Kr 4,9]; [Jer 19,3]; Jer 44,17-19] ¹⁹ Mar me dražijo do jeze?« govori Gospod: » Mar ne dražijo sami sebe, do zmešnjave njihovih obrazov?« ²⁰ Zato tako govori Gospod Bog: »Glej, moja jeza in moja razjarjenost bo izlita na tem kraju, na človeka, na žival, na drevesa polja in na sad tal; ta bo gorela in ne bo pogašena.«

²¹ Tako govori Gospod nad vojskami, Izraelov Bog: »Položite9[Iz 1,11; Jer 6,20; Am 5,21] svoje žgalne daritve k svojim klavnim daritvam in jejte meso. ²² Kajti nisem govoril vašim očetom niti jim nisem zapovedal na dan, ko sem jih privedel iz egiptovske dežele, glede žgalnihd[žgalnih: hebr. zadeve žgalnih.] daritev ali klavnih daritev, ²³ toda ukazal sem jim to stvar, rekoč: ›Ubogajte moj glas in10[5 Mz 6,3; 2 Mz 19,5-6; 3 Mz 26,3-12] jaz bom vaš Bog in vi boste moje ljudstvo; hodite po vseh poteh, ki sem vam jih zapovedal, da vam bo lahko dobro.‹ ²⁴ Toda niso prisluhnili niti nagnili svojega ušesa, temveč so hodili po nasvetih in po zamislihe[zamislih: ali, trmoglavosti.] svojega zlega srca in odšlif[odšli: hebr. bili so.] nazaj in ne naprej. ²⁵ Od dneva, ko so vaši očetje izšli iz egiptovske dežele, do tega dne, sem vam celo pošiljal11[2 Krn 36,15] vse svoje služabnike preroke, dnevno sem jih zgodaj vzdigoval in pošiljal. ²⁶ Vendar mi niso prisluhnili niti nagnili svojega ušesa, temveč so otrdili12[Jer 16,12] svoj vrat. Ravnali so huje kakor njihovi očetje. ²⁷ Zato jim boš govoril vse te besede, toda ne bodo ti prisluhnili. Tudi klical boš k njim, toda ne bodo ti odgovorili. ²⁸ § Toda rekel jim boš: ›To je narod, ki ne uboga glasu Gospoda, svojega Boga niti ne prejema grajanja.g[grajanja: ali, poučevanja.] Resnica je izginila in je iztrebljena iz njihovih ust.‹«

²⁹ Ostriži svoje lase, oh [prestolnica] Jeruzalem in jih odvrzi proč in povzemi žalostinko na visokih krajih, kajti Gospod je zavrnil in zapustil rod svojega besa. ³⁰ Kajti Judovi otroci so storili zlo v mojih očeh,« govori Gospod. »Svoje ogabnosti so postavili v hiši, ki se imenuje z mojim imenom, da jo oskrunijo. ³¹ Zgradili so visoke13[2 Kr 23,10; Jer 19,5] kraje Tofeta, ki je v dolini sina Hinómovega, da svoje sinove in svoje hčere sežigajo v ognju, česar jim nisem zapovedal niti nih[ni…: hebr. to ni prišlo na.] prišlo v moje srce.

³² Zato, glej, prihajajo14[Jer 19,6] dnevi,« govori Gospod, »da ta ne bo več imenovan Tofet niti dolina sina Hinómovega, temveč dolina klanja, kajti v Tofetu bodo pokopavali, dokler tam ne bo več prostora. ³³ Trupla15[Jer 34,20; Jer 16,4; Ps 79,2] tega ljudstva bodo meso za perjád neba in zemeljske zveri in nihče jih ne bo podil proč. ³⁴ Potem bom naredil, da od Judovih mest16[Iz 24,7-8; Jer 16,9; Jer 25,10; Jer 33,10; Ezk 26,13; Oz 2,11] in od ulic [prestolnice] Jeruzalem preneha glas smeha, glas veselja, glas žénina in glas neveste, kajti dežela bo zapuščena.