Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Knjiga preroka Jeremija (Jer)

Jer, 37. poglavje

¹ Kralja[Okoli leta 599 pr. Kr.] Sedekíja,1[Jer 22,24; 2 Kr 24,17; 2 Krn 36,9-10] sin Jošíja, je zakraljeval namesto Jojakímovega sina Konija, ki ga je babilonski kralj Nebukadnezar postavil za kralja v Judovi deželi. ² Toda niti on niti njegovi služabniki niti ljudstvo dežele niso prisluhnili Gospodovim besedam, ki jih je govoril po prerokub[preroku…: hebr. roki preroka Jeremija.] Jeremiju. ³ Kraljc[Leta 590 pr. Kr.] Sedekíja je poslal Šelemjájevega sina Juhála in duhovnika Cefanjája, Maasejájevega sina, k preroku Jeremiju, rekoč: »Moli za nas sedaj h Gospodu, našemu Bogu.« ⁴ Torej Jeremija je prihajal in odhajal ven med ljudstvom, kajti niso ga vtaknili v ječo. ⁵ Potem je faraonova vojska prišla iz Egipta. Ko so Kaldejci, ki so oblegali Jeruzalem, slišali novice o njih, so se umaknili od Jeruzalema.

⁶ Potem je prišla beseda od Gospoda preroku Jeremiju, rekoč: ⁷ »Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ›Tako boš rekel Judovemu kralju, ki te je poslal k meni, da poizveduješ od mene: ›Glej, faraonova vojska, ki je prišla naprej, da vam pomaga, se bo vrnila v Egipt, v svojo deželo. ⁸ Kaldejci pa bodo ponovno prišli in se borili zoper to mesto, ga zavzeli in požgali z ognjem.‹ ⁹ Tako govori Gospod: ›Ne zavajajte se,d[se: hebr. svojih duš.] rekoč: ›Kaldejci bodo zagotovo odšli od nas,‹ kajti ne bodo odšli. ¹⁰ Kajti čeprav bi udarili celotno vojsko Kaldejcev, ki se bori zoper vas in bi tam med njimi preostali samo ranjenie[ranjeni: hebr. prebodeni.] možje, bi se vendar vzdignili vsak človek v svojem šotoru in to mesto požgali z ognjem.‹«

¹¹ Pripetilo se je, ko je bila vojska Kaldejcev odrezanaf[odrezana: hebr. prisiljena, da se vzdigne.] izpred Jeruzalema zaradi strahu pred faraonovo vojsko, da ¹² § je potem Jeremija odšel naprej iz Jeruzalema, da gre v Benjaminovo deželo, da bi se oddvojilg[oddvojil…: ali, od tam odtihotapil.] tja, v sredo ljudstva. ¹³ Ko je bil v velikih vratih Benjamina, je bil tam poveljnik straže, katerega ime je bilo Jirijá, sin Šelemjája, sin Hananjá, in ta je prijel preroka Jeremija, rekoč: »Ti bežiš stran h Kaldejcem.« ¹⁴ Potem je Jeremija rekel: » To je napačno.h[napačno: hebr. neresnica, ali, laž.] Jaz ne bežim h Kaldejcem.« Toda ta mu ni prisluhnil. Tako je Jirijá prijel Jeremija in ga privedel k princem. ¹⁵ Zakaj princi so bili ogorčeni nad Jeremijem, ga udarili in ga vtaknili v ječo, v hišo pisarja Jonatana, kajti le-to so naredili za ječo.

¹⁶ Ko je Jeremija vstopil v jetniško jamo in v kabine,i[kabine: ali, celice.] je Jeremija tam ostal mnogo dni. ¹⁷ Potemj[Leta 589 pr. Kr.] je kralj Sedekíja poslal in ga potegnil ven. Kralj ga je na skrivnem vprašal v svoji hiši in rekel: »Ali je kakršnakoli beseda od Gospoda?« Jeremija je rekel: »Je, kajti,« je rekel, »izročen boš v roko babilonskega kralja.« ¹⁸ Poleg tega je Jeremija kralju Sedekíju rekel: »Kaj sem se pregrešil zoper tebe ali zoper tvoje služabnike ali zoper to ljudstvo, da ste me vtaknili v ječo? ¹⁹ Kje so sedaj vaši preroki, ki so vam prerokovali, rekoč: ›Babilonski kralj ne bo prišel zoper vas niti zoper to deželo.‹ ²⁰ Zatorej poslušaj sedaj, prosim te, oh moj gospod kralj. Naj bok[bo…: hebr. moja ponižna prošnja pade, prosim te, pade.] moja ponižna prošnja, prosim te, sprejeta pred teboj, da mi ne narediš, da se vrnem k hiši pisarja Jonatana, da tam ne umrem. ²¹ Potem je kralj Sedekíja zapovedal, da naj Jeremija pošljejo na dvorišče ječe in da mu dnevno dajejo kos kruha iz pekarske ulice, dokler ne bi bil ves kruh v mestu porabljen. Tako je Jeremija ostal na dvorišču ječe.