Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Knjiga preroka Jeremija (Jer)

Jer, 4. poglavje

¹ »Če se hočeš vrniti, oh Izrael,« govori Gospod, »se vrni1[Jl 2,12] k meni. Če hočeš odstraniti svoje ogabnosti izpred mojega pogleda, potem ne boš odtaval. ² Prisegel boš: ›Gospod živi v resnici in sodbi in v pravičnosti‹« in narodi se bodo blagoslavljali v njem in v njem bodo slavili.2[2 Kor 10,17]

³ Kajti tako govori Gospod Judovim možem in Jeruzalemu: »Pobranajte svoja neposejana tla in ne sejte med trnjem. ⁴ Obrežite se Gospodu in odstranite prednje kožice svojega srca, vi, Judovi možje in prebivalci Jeruzalema, da ne bi moja razjarjenost prišla kakor ogenj in tako požgala, da nihče ne more pogasiti – zaradi hudobije vaših ravnanj.

⁵ Razglasite v Judu in objavite v [prestolnici] Jeruzalem in recite: ›Zatrobite na šofár v deželi.‹ Kličite, zberite se skupaj in recite: ›Zberite se skupaj in pojdimo v obrambna mesta.‹ ⁶ Postavite prapor proti Sionu. Umaknitea[Umaknite: ali, Okrepite.] se, ne ostanite, kajti jaz bom privedel hudo iz severa3[Jer 1,13-15; Jer 6,22; [Jer 50,20]] in veliko uničenje.b[uničenje: hebr. lomljenje.] ⁷ Lev je prišel iz svoje goščave in uničevalec poganov je na svoji poti; odšel je iz svojega kraja, da tvojo deželo naredi zapuščeno in tvoja mesta bodo opustošena, brez prebivalca. ⁸ Zaradi tega se opašite4[Jer 6,26] z vrečevino, žalujte in tulite, kajti kruta Gospodova jeza ni odvrnjena od nas. ⁹ Zgodilo se bo na ta dan,« govori Gospod, » da bo srce kralja in srce princev oslabelo in duhovniki bodo osupli in preroki se bodo spraševali.« ¹⁰ Potem sem rekel: »Ah, Gospod Bog! Zagotovo si zelo prevaral to ljudstvo in Jeruzalem, rekoč: ›Imeli boste mir,‹ medtem ko meč sega do duše.« ¹¹ Ob tistem času bo rečeno temu ljudstvu in [prestolnici] Jeruzalem: »Suh veter visokih krajev v divjini proti hčeri mojega ljudstva, ne da preveja niti da očisti, ¹² celó polnc[poln…: ali, polnejši veter kakor tisti.] veter iz tistih krajev bo prišel k meni. Sedaj bom tudi jaz izrekel obsodbo zoper njih.« ¹³ Glej, prišel bo gor kakor oblaki in njegovi bojni vozovi bodo kakor vrtinčast veter. Njegovi konji so bolj nagli kakor orli. Gorje nam! Kajti oplenjeni smo. ¹⁴ »Oh [prestolnica] Jeruzalem, umij5[Iz 1,16] svoje srce pred zlobnostjo, da boš lahko rešena. Doklej bodo tvoje prazne misli prenočevale znotraj tebe? ¹⁵ Kajti glas razglaša od6[Jer 8,16] Dana in objavlja stisko od Efrájimskega pogorja. ¹⁶ Dajte omenjati narodom, glejte, objavite zoper [prestolnico] Jeruzalem, da stražarji prihajajo iz daljne dežele in objavite njihov glas zoper Judova mesta. ¹⁷ Kakor čuvaji polja so oni zoper njo vsenaokrog, zato ker je bila uporna zoper mene,« govori Gospod. ¹⁸ 7[Ps 107,17; Iz 50,1] »Tvoja pot in tvoja početja so ti povzročila te stvari; to je tvoja zlobnost, ker je ta grenka, ker ta sega v tvoje srce.

¹⁹ § Moja notranjost,8[Iz 22,4; Jer 9,10] moja notranjost! Zaskrbljen sem pravd[prav…: hebr. ob stenah svojega srca.] v svojem srcu; moje srce dela v meni hrup; ne morem ohraniti miru, ker si slišala, oh moja duša, zvok šofárja, alarm vojne. ²⁰ Uničenje na uničenje je razkričano, kajti celotna dežela je oplenjena. Moji šotori so nenadoma oplenjeni in moje zavese v trenutku. ²¹ Doklej bom videl prapor in slišal zvok šofárja? ²² Kajti moje ljudstvo je nespametno, niso me spoznali; neumni otroci so in nobenega razumevanja nimajo. Modri so, da počno hudo, toda za početje dobrega nimajo spoznanja.« ²³ Pogledal sem zemljo in glej, ta je bila brez oblike ter prazna; in [na] nebo, pa ni imelo nobene svetlobe.9[[1 Mz 1,2]; [Jl 3,15-16]; [Mt 24,29]; [Mr 13,24-25]] ²⁴ Pogledal sem gore in glej, trepetale so in vsi hribi so se rahlo gibali. ²⁵ Pogledal sem in glej, tam ni bilo nobenega človeka in vse nebeške ptice so odletele. ²⁶ Pogledal sem in glej, rodoviten kraj je bila divjina in vsa njegova mesta so bila zrušena ob Gospodovi prisotnosti in z njegovo kruto jezo. ²⁷ Kajti tako je rekel Gospod: »Celotna dežela bo zapuščena, vendar10[Jer 5,18] ne bom naredil popolnega konca. ²⁸ Zaradi tega bo zemlja žalovala in nebo nad [njo] bo črno. Ker sem to govoril, sem to namenil in se ne bom kesal niti se ne bom obrnil nazaj od tega.« ²⁹ Celotno mesto bo pobegnilo zaradi zvoka konjenikov in lokostrelcev; šli bodo v goščave in plezali na skale. Vsako mesto bo zapuščeno in ni človeka, da tam prebiva. ³⁰ Ko si oplenjena, kaj boš storila? Čeprav se oblačiš s temno rdečo, čeprav se krasiš z ornamenti iz zlata, čeprav si obrobljaš svoj obraze[obraz: hebr. oči.] z ličenjem, se boš zaman naredila lepo; tvoji ljubimci te bodo prezirali, stregli ti bodo po življenju. ³¹ Kajti slišal sem glas ženske kakor v porodnih bolečinah in tesnobo kakor od tiste, ki rojeva svojega prvega otroka, glas sionske hčere, ki se objokuje, ki razširja svoji roki, rekoč: »Gorje mi sedaj! Kajti moja duša je izmučena zaradi morilcev.«