Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Knjiga preroka Jeremija (Jer)

Jer, 17. poglavje

¹ »Judov greh je zapisan z železnim peresom1[Job 19,24] in z diamantnoa[diamantno…: hebr. diamantnim žebljem.] konico. Ta je vrezan na ploščo njihovega srca in na rogove vaših oltarjev, ² medtem ko se njihovi otroci spominjajo njihovih oltarjev in njihovih ašer2[Sod 3,7; Iz 1,29] pri zelenih drevesih na visokih hribih. ³ § Oh moja gora na polju, tvoje imetje in vse tvoje zaklade bom3[Jer 15,13] izročil v plen in tvoje visoke kraje zaradi greha, po vseh tvojih mejah. ⁴ Ti pa, celo tib[ti…: hebr. v sebi.] sam, boš odpravljen od svoje dediščine, ki sem ti jo dal in naredil ti bom, da služiš svojim sovražnikom v deželi, ki je ne poznaš, kajti zanetili ste ogenj v moji jezi, ki bo gorel na veke.«

⁵ Tako govori Gospod: »Preklet bodi človek, ki zaupa v moža in postavlja osebo [za] svoj laket in katerega srce odhaja od Gospoda. ⁶ Kajti podoben bo brinu v pustinji in ne bo videl, ko prihaja dobro, temveč bo naselil izsušene kraje v divjini, v slani in nenaseljeni deželi. ⁷ 4[Ps 2,12; Ps 34,10; Ps 125,1; Prg 16,20; Iz 30,18] Blagoslovljen je človek, ki zaupa v Gospoda in čigar upanjec[upanje: hebr. zatočišče.] je v Gospodu. ⁸ Kajti on bo kakor5[Ps 1,3] drevo, posajeno ob vodah in ki razširja svoje korenine ob reki in ne bo videlo, ko prihaja vročina, temveč bo njegovo listje zeleno; v sušnemd[sušnem…: ali, letu omejitve.] letu ne bo zaskrbljeno niti ne bo prenehalo rojevati sadu.

⁹ Srce je varljivo nad vsemi stvarmi in obupno zlobno. Kdo ga lahko spozna? ¹⁰ Jaz, Gospod, preiskujem6[1 Sam 16,7; Ps 7,9; Jer 11,20; Jer 20,12] srce, jaz preizkušam notranjost, celó da vsakemu človeku dam glede na njegove poti in glede na sad njegovih dejanj. ¹¹ Kakor jerebica sedie[sedi…: ali, zbira mladiče, ki jih ni izvalila.] na jajcih, ki jih ni znesla, tako tisti, ki pridobiva bogastva, pa ne po pravici, jih bo zapustil v sredi svojih dni in ob svojem koncu bo bedak.«

¹² Veličasten visok prestol od začetka je prostor našega svetišča. ¹³ Oh Gospod, Izraelovo upanje, vsi,7[Iz 1,28] ki te zapustijo, bodo osramočeni in tisti, ki odidejo od mene, bodo zapisani v zemljo, ker so zapustili Gospoda, studenec8[Jer 2,13] živih vodá. ¹⁴ Ozdravi me, oh Gospod in jaz bom ozdravljen, reši me in jaz bom rešen, kajti ti si moja hvala.

¹⁵ Glej, pravijo mi: »Kje9[Iz 5,19] je beseda od Gospoda? Naj ta sedaj pride.« ¹⁶ Kar se mene tiče, nisem hitel pred tem, da bi bil pastir, daf[da…: hebr. za teboj.] ti sledim. Niti10[Jer 1,4-10] si nisem želel dneva, polnega gorja; ti veš. To, kar je prišlo iz mojih ustnic, je bilo pred teboj pravilno. ¹⁷ Ne bodi mi strahota. Ti si moje upanje v dnevu zla. ¹⁸ 11[Ps 35,4; Ps 40,15] Naj bodo zbegani [tisti], ki me preganjajo, toda jaz naj ne bom zbegan. Naj bodo zaprepadeni, toda jaz naj ne bom zaprepaden. Nanje privedi dan zla in jihg[jih…: hebr. zlomi jih z dvojnim prelomom.] uniči12[Jer 11,20] z dvojnim uničenjem.

¹⁹ Tako mi je rekel Gospod: »Pojdi in stoj v velikih vratih otrók ljudstva, pri katerih Judovi kralji vstopajo in pri katerih gredo ven in v vseh jeruzalemskih velikih vratih ²⁰ in jim reci: ›Poslušajte Gospodovo besedo, vi Judovi kralji in ves Juda in vsi prebivalci Jeruzalema, ki vstopate pri teh velikih vratih. ²¹ Tako govori Gospod: ›Pazite13[Neh 13,19] nase in na šabatni dan ne prenašajte nobenega bremena niti tega ne prinašajte noter pri jeruzalemskih velikih vratih. ²² Niti ne prinašajte bremena iz svojih hiš na šabatni dan niti ne počnite nobenega dela, temveč posvečujte šabatni dan, kakor sem zapovedal14[2 Mz 20,8; 2 Mz 23,12; 2 Mz 31,13; Ezk 20,12] vašim očetom. ²³ Toda niso ubogali niti niso nagnili svojega ušesa, temveč so otrdili svoj vrat, da ne bi niti slišali niti prejeli poučevanja. ²⁴ In zgodilo se bo, če mi boste marljivo prisluhnili,‹ govori Gospod, ›da ne prinašate nobenega bremena skozi velika vrata tega mesta na šabatni dan, temveč posvečujete šabatni dan, da v tem [dnevu] ne delate nobenega dela, ²⁵ 15[Jer 22,4] potem bodo tam, v velika vrata tega mesta, vstopali kralji in princi, sedèč na Davidovem prestolu, jahajoč na bojnih vozovih in konjih, oni in njihovi princi, Judovi možje in prebivalci Jeruzalema; in to mesto bo ostalo na veke. ²⁶ Prišli bodo iz Judovih mest in iz krajev okoli Jeruzalema in iz Benjaminove dežele in ravnine in z gorá in iz juga, prinašajoč žgalne daritve, klavne daritve, jedilne daritve in kadilo ter prinašajoč daritve hvale v Gospodovo hišo. ²⁷ Toda če mi ne boste prisluhnili, da posvečujete šabatni dan in da ne nosite bremena, celo ko vstopate pri jeruzalemskih velikih vratih na šabatni dan, potem bom zanetil ogenj v njegovih velikih vratih in ta bo požrl jeruzalemske palače in ne bo pogašen.‹«