Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Knjiga preroka Jeremija (Jer)

Jer, 26. poglavje

¹ Na začetkua[Med letom 610 in letom 609 pr. Kr.] kraljevanja Jojakíma, Jošíjevega sina, Judovega kralja, je prišla ta beseda od Gospoda, rekoč: ² »Tako govori Gospod: ›Stoj na dvoru Gospodove hiše in govôri vsem Judovim mestom, ki pridejo oboževat v Gospodovo hišo, vse besede, ki sem ti jih zapovedal, da jim jih govoriš; ne zmanjšaj1[Apd 20,27] niti besede. ³ Če bo tako, bodo prisluhnili in se obrnili, vsak človek iz svoje zle poti, da se lahko pokesam2[Jer 18,8] od zla, ki sem jim ga namenil storiti zaradi zla njihovih početij. ⁴ Rekel jim boš: ›Tako govori Gospod: ›Če mi ne boste prisluhnili, da se ravnate po moji postavi, ki sem jo postavil pred vas, ⁵ da prisluhnete besedam mojih služabnikov prerokov, ki sem jih pošiljal k vam; zgodaj sem jih vzdigoval in jih pošiljal, toda niste prisluhnili; ⁶ potem bom to hišo naredil podobno Šilu3[1 Sam 4,12; Jer 7,12; Jer 7,14; Ps 78,60] in to mesto naredil prekletstvo vsem narodom zemlje.‹«

⁷ Tako so duhovniki, preroki in vse ljudstvo slišali Jeremija govoriti te besede v Gospodovi hiši.

⁸ Pripetilo se je torej, ko je Jeremija končal govorjenje vsega, kar mu je Gospod zapovedal, da govori vsemu ljudstvu, da so ga duhovniki in preroki in vse ljudstvo zgrabili, rekoč: »Zagotovo boš umrl. ⁹ Zakaj si prerokoval v Gospodovem imenu, rekoč: ›Ta hiša bo podobna Šilu in to mesto bo zapuščeno, brez prebivalca?‹« In vse ljudstvo je bilo zbrano zoper Jeremija v Gospodovi hiši.

¹⁰ Ko so Judovi princi slišali te stvari, potem so prišli gor iz kraljeve hiše h Gospodovi hiši in se usedli pri vhodub[vhodu…: ali, vratih.] novih velikih vrat Gospodove hiše. ¹¹ Potem so duhovniki in preroki spregovorili princem in vsemu ljudstvu, rekoč: »Tac[Ta…: hebr. Sodba smrti je za tega moža.] mož je vreden, da umre, kajti prerokoval je zoper to mesto, kakor ste slišali s svojimi ušesi.«

¹² Potem je Jeremija spregovoril vsem princem in vsemu ljudstvu, rekoč: » Gospod me je poslal, da prerokujem zoper to hišo in zoper to mesto vse besede, ki ste jih slišali. ¹³ Zato sedaj poboljšajte4[Jer 7,3] svoje poti in svoja dejanja in ubogajte glas Gospoda, svojega Boga, in Gospod se bo pokesal5[Jer 26,19] od zla, ki ga je proglasil zoper vas. ¹⁴ Poglejte, kar se mene tiče, jaz sem v vaši roki. Z menoj storite kakor sed[se…: hebr. je to dobro in pravilno v vaših očeh.] vam zdi dobro in primerno. ¹⁵ Toda zagotovo védite, da če me boste usmrtili, boste zagotovo privedli nedolžno kri nadse, nad to mesto in nad njegove prebivalce, kajti resnično me je k vam poslal Gospod, da v vaša ušesa govorim vse te besede.«

¹⁶ Potem so princi in vse ljudstvo rekli duhovnikom in prerokom: »Ta mož ni vreden, da umre, kajti govoril nam je v imenu Gospoda, našega Boga.« ¹⁷ Potem so vstali nekateri izmed starešin dežele in spregovorili vsemu zboru ljudstva, rekoč: ¹⁸ »Miheje[Okoli leta 710 pr. Kr.]6[Mih 1,1; Mih 3,12] Moréšečan je prerokoval v dneh Ezekíja, Judovega kralja in govoril vsemu Judovemu ljudstvu, rekoč: ›Tako govori Gospod nad vojskami: ›Sion bo preoran kakor polje in Jeruzalem bo spremenjen v razvaline in gora te hiše kakor visoki kraji gozda. ¹⁹ Ali ga je Judov kralj Ezekíja in ves Juda dal usmrtiti? Mar se ni bal Gospoda in rotil Gospoda in se je Gospodf[Gospod: hebr. Gospodov obraz.] pokesal zla, ki ga je proglasil zoper njih? Tako bi lahko prihranili veliko zlo zoper naše duše. ²⁰ Tam pa je bil tudi človek, ki je prerokoval v Gospodovem imenu, Urijá, sin Šemajája iz Kirját Jearíma, ki je prerokoval zoper to mesto in zoper to deželo, glede na vse Jeremijeve besede. ²¹ Ko je kralj Jojakím, z vsemi svojimi mogočnimi možmi in vsemi princi, slišal njegove besede, je kralj iskal, da ga usmrti. Toda ko je Urijá to slišal, je bil prestrašen in pobegnil ter odšel v Egipt. ²² Kralj Jojakím pa je poslal može v Egipt, in sicer Ahbórjevega sina Elnatána in nekatere može z njim v Egipt. ²³ Ti so Urijá spravilig[Okoli leta 609 pr. Kr.] iz Egipta in ga privedli h kralju Jojakímu, ki ga je usmrtil z mečem in njegovo truplo vrgel v grobove preprostegah[preprostega: hebr. sinov.] ljudstva. ²⁴ Kljub temu je bila roka Šafánovega sina Ahikáma z Jeremijem, da ga ne bi predali v roko ljudstva, da ga usmrti.