Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Knjiga preroka Jeremija (Jer)

Jer, 6. poglavje

¹ »Oha[Okoli leta 612 pr. Kr.] vi, Benjaminovi otroci, zberite se, da zbežite iz srede Jeruzalema in trobite na šofár v Tekói in postavite znamenje ognja v Bet Keremu. Kajti zlo se pojavlja iz severa in veliko uničenje. ² § Hčer sionsko sem primerjal z ljubkob[ljubko: ali, žensko, ki prebiva doma.] in prefinjeno žensko. ³ Pastirji s svojimi tropi bodo prišli k njej, svoje šotore bodo postavili naokoli nje, vsak bo pasel na svojem kraju.‹« ⁴ »Pripravite vojno zoper njo. Vstanite in gremo gor opoldan. Gorje nam! Kajti dan mineva, kajti sence večera so podaljšane.« ⁵ »Vstanite in gremo gor ponoči in uničimo njene palače.«

⁶ Kajti tako je rekel Gospod nad vojskami: »Posekajte drevesa in nasujtec[nasujte…: ali, izlijte stroj za streljanje.] nasip zoper [prestolnico] Jeruzalem. To je mesto, ki bo obiskano; ona je celotno zatiranje v njeni sredi. ⁷ 1[Iz 57,20] Kakor studenec bruha svoje vode, tako ona bruha svojo zlobnost. Nasilje in plen je slišati v njej; žalost in rane so nenehno pred menoj. ⁸ Bodi poučena, oh [prestolnica] Jeruzalem, da ned[ne…: hebr. se ne bi moja duša odvezala, ali, razklenila.] bi moja duša odšla od tebe; da te ne bi naredil zapuščeno, deželo, ki ni naseljena.«

⁹ Tako govori Gospod nad vojskami: »Temeljito bodo paberkovali Izraelov preostanek kakor trto. Svojo roko obrni nazaj kakor obiralec grozdja v košare. ¹⁰ Komu naj govorim in dam svarilo, da bi lahko slišali? Glej, njihovo uho2[Jer 7,26] je neobrezano in ne morejo prisluhniti. Glej, Gospodova beseda jim je graja; v njej nimajo veselja. ¹¹ Zato sem poln Gospodove razjarjenosti; izmučen sem z zadrževanjem. Izlil jo bom ven na otroke naokoli in skupaj na zbor mladeničev, kajti vzet bo celo mož z ženo, ostarel s tistim, ki je izpolnjen z dnevi. ¹² Njihove hiše bodo obrnjene k drugim, skupaj z njihovimi polji in ženami, kajti svojo roko bom iztegnil nad prebivalce dežele,« govori Gospod. ¹³ »Kajti od najmanjših izmed njih, celo do največjih izmed njih, je vsak predan pohlepu,3[Iz 56,11; Jer 8,10] in od preroka, celo do duhovnika, vsak krivo postopa. ¹⁴ Kajti površno so ozdravili4[Jer 8,11; Ezk 13,10] ranoe[rano: hebr. poškodbo, ali, vrzel.] hčere mojega ljudstva, rekoč: ›Mir, mir,‹ ko tam ni miru. ¹⁵ Mar so bili osramočeni,5[Jer 3,3; Jer 8,12] ko so zagrešili ogabnost? Ne, sploh niso bili osramočeni niti niso mogli zardeti. Zato bodo padli med tistimi, ki padajo. Ob času, ko jih obiščem, bodo vrženi dol,« govori Gospod. ¹⁶ Tako govori Gospod: »Ustavite se na poteh in glejte ter vprašajte za starimi6[Iz 8,20; Mal 4,4; Lk 16,29] stezámi, kje je dobra pot, hodite po njej in našli boste počitek svojim dušam.« Rekli pa so: »Mi ne bomo hodili po njej.« ¹⁷ Prav tako sem nad vami postavil stražarje, rekoč: »Prisluhnite zvoku šofárja.« Toda rekli so: »Ne bomo prisluhnili.«

¹⁸ Zato poslušajte, vi narodi in védite, oh skupnost, kaj je med njimi. ¹⁹ Poslušaj, oh zemlja. Glej, nad to ljudstvo bom privedel zlo, celó sad njihovih misli, ker niso prisluhnili mojim besedam niti moji postavi, temveč so jo zavrnili. ²⁰ 7[Iz 1,11; Iz 66,3; Am 5,21-22; Mih 6,6-8] S kakšnim namenom prihaja k meni kadilo iz Sabe in prijeten trst iz daljne dežele? Vaše žgalne daritve mi niso sprejemljive niti mi vaše klavne daritve niso prijetne.« ²¹ Zato tako govori Gospod: »Glej, pred to ljudstvo bom položil kamne spotike in očetje in sinovi bodo skupaj padli nanje; sosed in njegov prijatelj se bosta pogubila.« ²² Tako govori Gospod: »Glej, ljudstvo prihaja iz severne8[Jer 1,15; Jer 5,15; Jer 10,22; [Ezk 38,15]; [Ezk 39,2]; [Jl 2,20]] dežele in velik narod bo dvignjen od zemljinih strani. ²³ Prijeli bodo lok in sulico; kruti so in nimajo usmiljenja; njihov glas rjovi kakor morje; in jahajo na konjih, postavljeni v vrste kakor možje za vojno zoper tebe, oh sionska hči. ²⁴ »Slišali smo o njihovi slavi. Naše roke so oslabele. Tesnoba se nas je polastila in bolečina kakor žensko v porodnih mukah. ²⁵ Ne pojdi naprej na polje niti ne hodi po poti, kajti sovražnikov meč in strah sta na vsaki strani.«

²⁶ Oh hči mojega ljudstva, opaši se z vrečevino9[Jer 4,8; Jer 25,36] in se valjaj v pepelu. Naredi si žalovanje kakor za edinim sinom, najbolj grenko žalovanje, kajti plenilec bo nenadoma prišel nad nas. ²⁷ Postavil sem te za stolp in trdnjavo10[Jer 1,18; Jer 15,20] med svojim ljudstvom, da lahko spoznaš in preizkusiš njihovo pot. ²⁸ Vsi so nadležni puntarji, hodijo z obrekljivci. Bron11[Ezk 22,18] so in železo, vsi so izprijenci. ²⁹ Mehovi so požgani, svinec je použit z ognjem; livar zaman tali, kajti zlobni niso izločeni. ³⁰ 12[Iz 1,22] Ljudje jih bodo imenovali zavrženof[zavrženo…: ali, zavrnjeno.] srebro, ker jih je Gospod zavrnil.«