Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Evangelij po Mateju (Mt)

Mt, 17. poglavje

¹ In po šestih dneh Jezus vzame Petra, Jakoba in njegovega brata Janeza ter jih posebej privede na visoko goro1[Mr 9,2-10; Lk 9,28-36] ² in pred njimi je bil preobražen; in njegov obraz je zasijal kakor sonce in njegovo oblačilo je postalo belo kakor svetloba. ³ In glej, prikazala sta se jim Mojzes in Elija, ki sta govorila z njim. ⁴ Potem je Peter odgovoril in Jezusu rekel: »Gospod, dobro je za nas, da smo tukaj. Če želiš, naredimo tukaj tri šotore; enega zate, enega za Mojzesa in enega za Elija.« ⁵ Medtem ko je še govoril, glej, jih je obsenčil svetel oblak, in glej, glas iz oblaka, ki je rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin, s katerim sem zelo zadovoljen; njega poslušajte.«2[2 Pt 1,17] ⁶ Ko so učenci to zaslišali, so padli na svoj obraz in bili so silno prestrašeni. ⁷ In prišel je Jezus in se jih dotaknil ter rekel: »Vstanite in ne bojte se.« ⁸ In ko so povzdignili svoje oči niso videli nikogar razen samo Jezusa. ⁹ In ko so prihajali z gore, jim je Jezus naročil, rekoč: »Tega videnja ne povejte nikomur, dokler ne bo Sin človekov vstal od mrtvih.« ¹⁰ Njegovi učenci pa so ga vprašali, rekoč:3[Mt 11,14; Mr 9,12] »Zakaj potem pisarji pravijo, da mora prej priti Elija?« ¹¹ Jezus jim je odgovoril in rekel: »Elija resnično prihaja in bo obnovil vse stvari. ¹² Toda povem vam: ›Da je Elija že prišel, pa ga niso spoznali, temveč so mu storili, karkoli so nameravali.‹ Tako bo tudi Sin človekov trpel od njih.« ¹³ Tedaj so učenci razumeli, da jim je govoril o Janezu Krstniku.

¹⁴ In ko so prišli k množici, je prišel k njemu nek človek, ki je pokleknil navzdol k njemu ter rekel:4[Mr 9,17; Lk 9,38] ¹⁵ »Gospod, usmili se mojega sina, kajti mesečena[mesečen: gr. σεληνιάζομαι /seléniazomai/; biti lunatičen, biti nor, biti epileptik.] je in boleče nadlegovan, kajti pogosto pada v ogenj in pogosto v vodo. ¹⁶ In pripeljal sem ga k tvojim učencem, pa ga niso mogli ozdraviti.« ¹⁷ Potem je Jezus odgovoril in rekel: »Oh, neveren in sprevržen rod, kako dolgo bom še z vami? Doklej vas bom še prenašal? Privedite mi ga sèm.« ¹⁸ In Jezus je zapretil hudiču in ta je odšel iz njega; in otrok je bil ozdravljen od točno tiste ure. ¹⁹ Tedaj so prišli učenci ločeno k Jezusu in rekli: »Zakaj ga mi nismo mogli izgnati iz njega?«b[Prisotnost nevere je izničila vero. Gledali so epileptičnega dečka kako je padal na tla in se penil okoli ust. Torej je bila kriva njihova naravna nevera, ker so dajali prednost svojim petim čutom namesto Božji besedi.] ²⁰ § Jezus pa jim je rekel: »Zaradi vaše nevere, kajti resnično, povem vam: 5[[Mt 13,32]; [Mt 17,20]; Lk 17,6] ›Če bi imeli vero kakor zrno gorčičnega semena, bi tej gori rekli: ›Od tukaj se prestavi tja;‹‹ in se bo prestavila in nič vam ne bo nemogoče.c[Ni verjel, da niso imeli vere. Rekel je, je kriva njihova nevera. Nevero je treba zmanjšati na minimum. Torej imamo hkrati lahko vero in nevero.] ²¹ § Vendar ta vrsta ne gre ven, razen z molitvijo in postom.«d[S postom se odganja nevera. Ta vrsta nevere – naravna nevera – se lahko premaga le z veliko molitve in posta. Ta vrstica manjka v nekaterih rokopisih.]

²² In medtem ko so prebivali v Galileji, jim je Jezus rekel: »Sin človekov bo izdan v roke ljudem6[Mt 20,17; Mr 9,31; Lk 9,44] ²³ in ubili ga bodo in tretji dan e[tretji dan praznika nekvašenega kruha.] bo obujen.« In bili so silno žalostni.7[Jon 1,17; Mt 16,4; Mt 12,39-40; [Mt 27,40]; [Mt 16,21]; Mt 26,61; [Mt 27,63-64]; [Lk 11,30]; [Jn 2,19]]

²⁴ Ko pa so prišli v Kafarnáum, so ti, ki so pobirali dve drahmif[dve drahmi: gr. δίδραχμον /didrachmon/; tempeljski davek, v izvirniku imenovan didrachma, kar je po vrednosti okoli 80-120 EUR, dva dnevna plačila delavca. Plačevalo se je enkrat letno, spomladi in to vsi judovski moški od 20. leta naprej (tudi obrezani tujci – prozeliti, ki so živeli v Izraelu). Kdor je bil obrezan in je hotel biti del izraelskega občestva, je imel enake dolžnosti kot rojeni Izraelci. V času Nehemija (po vrnitvi iz Babilona) so dajali tretjino šekla. V času Jezusa (1. stoletje) pa je bil znesek spet pol šekla = dve grški drahmi (tetradrahma tirskega šekla). Glej tudi Jožef Flavij, Starine 18,312] , prišli k Petru in rekli: »Ali vaš učitelj ne plačuje dveh drahem?«8[[2 Mz 30,13-14]; [2 Mz 12,40]; [Neh 10,32–33]; [Mt 17,27]] ²⁵ Rekel je: »Da.« Ko pa je prišel v hišo, ga je Jezus prehitel, rekoč: »Kaj misliš Simon? Od koga zemeljski kralji jemljejo carino ali davek? Od svojih otrók ali od drugih?« ²⁶ Peter mu reče: »Od drugih.« Jezus mu reče: »Potem so otroci oproščeni. ²⁷ Vendar pa, da jih ne pohujšamo, pojdi k morju, vrzi trnek in dvigni ribo, ki prva pride gor. In ko ji boš odprl usta, boš našel kos denarja.g[kos denarja…: ali, στατήρ /statéra/; srebrn kovanec v vrednosti dveh drahem (gr. δίδραχμον /dídrachmon/) (Mt 17,24), ki je bil enak štirim denarjem (tetradrahma, štiri drahme) – to je bil točen znesek templjskega davka, ki ga je bilo treba plačati za dve osebi. Glej opombo Mt 17,24.] Vzemi ga ter jim ga daj zame in zase.«h[Pobiralci davka so očitno vedeli, da Jezus še ni plačal (po vsej deželi so spomladi hodili od hiše do hiše). Pobiralci so Jezusa hoteli ujeti v past. Če ne plača: »Glejte, ta ne spoštuje templja!« Če plača: »Glejte, tudi on je samo navaden Jud, plačuje kot vsi!« Jezus pa s čudežem (riba s staterjem) pokaže: »Jaz nisem dolžan, a plačam – in to na način, ki ga nihče ne more razložiti.« Jezus je bil Božji Sin, tempelj je hiša Jezusovega Očeta, Jezus je torej lastnik in ne dolžnik. Zato bi bil pravzaprav Jezus oproščen tega davka. Zato je ta kratka zgodba eden najlepših primerov Jezusove božanske avtoritete in popolne ponižnosti hkrati. Zanimivo je, da je to rekel ribiču. Ribič Peter zagotovo še nikoli ni našel kovanca v ribjih ustih. Drugi ribiči bi dvomili in bi se temu razumsko uprli. Peter pa se je podredil Jezusu; gl. Jn 21,3-6.]9[[Mt 17,24]; [Jn 21,3-6]]