Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Evangelij po Mateju (Mt)

Mt, 2. poglavje

¹ Koa[Četrto leto pred začetkom označevanja let z ›leta Gospodovega.‹] je bil torej Jezus1[Lk 2,6] rojen v Betlehemu, v Judeji, v dneh kralja Heroda, glej, so od vzhoda v Jeruzalem prišli modri možje, ² rekoč: »Kje je tisti judovski Kralj, ki je rojen? Kajti njegovo zvezdo smo videli na vzhodu in prišli smo, da se mu poklonimo.« ³ Ko je kralj Herod slišal te besede, je bil zaskrbljen in z njim ves Jeruzalem. ⁴ In ko je zbral skupaj vse visoke duhovnike in pisarje izmed ljudstva, je od njih poizvedoval, kje naj bi bil Kristus rojen. ⁵ Rekli so mu: »V judejskem Betlehemu, kajti tako je napisano po preroku: ⁶ ›In ti Betlehem, v deželi Judovi, nisi najmanjši med Judovimi princi, kajti iz tebe bo prišel Voditelj, ki bo vladalb[vladal…: ali, pasel mojo ljudstvo Izrael.] mojemu ljudstvu Izraelu.‹«2[Mih 5,2; Jn 7,41] ⁷ Tedaj je Herod, ko je na skrivnem poklical modre može, od njih marljivo poizvedel, kdaj se je zvezda prikazala. ⁸ In poslal jih je v Betlehem ter rekel: »Pojdite in marljivoc[marljivo: gr. natančno.] iščite za mladim otrokom in ko ga boste našli, mi ponovno prinesite sporočilo, da lahko tudi jaz pridem in se mu poklonim.« ⁹ Ko so slišali kralja, so odšli. In glej, zvezda, ki so jo videli na vzhodu, je šla pred njimi, dokler ni prišla in obstala nad krajem, kjer je bil mladi otrok. ¹⁰ Ko so zagledali zvezdo, so se razveselili s silno veliko radostjo.

¹¹ In ko so prišli v hišo, so zagledali mladega otroka z Marijo, njegovo materjo in padli dol ter ga počastili. In ko so odprli svoje zaklade, so mu izročilid[izročili: ali, darovali.] darove: zlato in kadilo in miro.e[Modreci so prišli v hišo, ne v hlev. Predpostavlja se, da niso prišli v Betlehem, temveč v Nazaret, kjer sta Jožef in Marija takrat živela. Jezus takrat ni bil več novorojenček, ampak star morda že blizu dveh let. Čeprav je bil Jezus še majhen otrok, so se odrasli, modri možje vrgli predenj in ga počastili. To kaže, da niso gledali z očmi mesa, temveč so po Duhu spoznali njegovo pravo naravo. Ker modreci niso bili Judje, njihovo dejanje potrjuje, da je Jezus kralj celotnega sveta. Peter J. Daniels je s skupino zgodovinarjev raziskal vrednost zlata, kadila in mire. Ugotovili so, da so bili ti darovi vredni celo premoženje. Bog ni poslal svojega Sina v družino, ne da bi poskrbel za stroške; ti darovi so družini omogočili preživetje (tudi med begom v Egipt) in pokrili vse njihove potrebe. Gospod plača svojo pot.] ¹² In od Boga v sanjah posvarjeni, da naj se ne bi vrnili k Herodu, so po drugi poti odšli v svojo deželo. ¹³ In ko so odšli, glej, se je Jožefu v sanjah prikazal Gospodov angel, rekoč: »Vstani in vzemi mladega otroka in njegovo mater ter beži v Egipt in bodi tam, dokler ti ne prinesem besede, kajti Herod bo mladega otroka iskal, da ga pokonča.« ¹⁴ Ko je vstal, je ponoči vzel mladega otroka in njegovo mater ter odšel v Egipt. ¹⁵ In tam je bil do Herodove smrti, da bi se lahko izpolnilo, kar je bilo rečeno od Gospoda po preroku, rekoč: »Iz Egipta3[Oz 11,1] sem poklical svojega sina.«

¹⁶ Potem je bil Herod, ko je videl, da je bil zasmehovan od modrih mož, silno ogorčen in poslal ter usmrtil vse dečke, ki so bili v Betlehemu in v vseh teh krajih, od dveh let starosti in mlajše, glede na čas, ki ga je marljivo poizvedel od modrih mož.f[Zgodovinar Jožef Flavij razkriva globoko paranojo in krutost Heroda Velikega. Herod je bil izjemno negotov vladar. Vsakega, ki ga je imelo ljudstvo rado ali v katerem je videl grožnjo svojemu prestolu, je dal usmrtiti. Njegova krutost ni poznala meja, saj je moril lastne družinske člane, utopiti je dal 18-letnega ženinega brata, ker je bil priljubljen med ljudmi, ubil je ženinega dedka, ki mu je nekoč celo rešil življenje. Javno je usmrtil svojo ženo Mariamno in njeno mater. V zaporu je dal zadaviti svoja lastna sinova, Aleksandra in Aristobula. Tik pred smrtjo je v Jerihi Herod skoval načrt, da ljudje ne bi praznovali njegove smrti, ampak bi žalovali: zaprl je vse najpomembnejše judovske voditelje. Svoji sestri Salomi je ukazal, naj jih ob njegovi smrti in še preden bi se njegova smrt razvedela, pobijejo, da bi bil celoten narod v solzah, ko bo on umrl. Ti podatki nam pomagajo razumeti, zakaj je bil Herod sposoben ukazati pomor otrok v Betlehemu.] ¹⁷ Tedaj je bilo izpolnjeno to, kar je bilo rečeno po preroku Jeremiju,4[Jer 31,15] rekoč: ¹⁸ ›Tam v Rami je bilo slišati glas, objokovanje in jokanje ter veliko žalovanje. Rahela je jokala za svojimi otroki, pa ni želela biti potolažena, ker jih ni več.‹g[Rahela je umrla ob porodu Benjamina in pokopana je bila v bližini Betlehema, mesta, ki je v judovski tradiciji veljalo za ›mater naroda‹. Njen jok predstavlja nepredstavljivo bolečino vseh mater, ki so v tem pokolu izgubile svoje otroke.]5[[Jer 31,15]]

¹⁹ Toda ko je bil Herod mrtev, glej, se Gospodov angel prikaže Jožefu v sanjah v Egiptu,h[Judovski zgodovinar Jožef Flavij je navedel nekaj ključnih podatkov, ki so astronomom in zgodovinarjem pomagali določiti leto: Herod je umrl kmalu po luninem mrku in tik pred judovsko pasho. Astronomski izračuni kažejo, da je bil delni lunin mrk viden v Judeji spomladi leta 4 pr. Kr.] ²⁰ rekoč: »Vstani in vzemi mladega otroka in njegovo mater ter pojdi v Izraelovo deželo, kajti tisti, ki so mlademu otroku stregli po življenju, so mrtvi.« ²¹ In vstal je in vzel mladega otroka in njegovo mater ter prišel v Izraelovo deželo. ²² Toda ko je slišal, da je Arhelaj vladal v Judeji namesto svojega očeta Heroda, se je bal iti tja. In v sanjah od Boga posvarjen, se je obrnil proč, v galilejske kraje. ²³ In prišel je ter bival v mestu, ki se imenuje Nazaret, da se je lahko izpolnilo, kar je bilo rečeno po prerokih: »Imenoval se bo Nazarečan.«i[Nazarečan: hebr. netser; mladika, veja.]6[[Iz 4,2]; [Iz 60,21]; [Jer 23,5]; [Zah 3,8-9]; [Zah 6,12-13]]