Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Jobova knjiga (Job)

Job, 16. poglavje

¹ Potem je Job odgovoril in rekel: ² »Slišal sem mnoge takšne stvari. Vi vsi ste bednia[bedni: ali, nadležni.]1[Job 13,4] tolažniki. ³ Mar bodo besede ničnostib[ničnosti…: hebr. vetra.] imele konec? Ali kaj te opogumlja, da odgovarjaš? ⁴ Tudi jaz bi lahko govoril, kakor delate vi. Če bi bila vaša duša namesto moje duše, bi lahko kopičil besede zoper vas in z glavo zmajeval nad vami. ⁵ Toda jaz bi vas želel okrepiti s svojimi usti in premikanje mojih ustnic bi omililo vašo žalost.

⁶ Čeprav govorim, moja žalost ni zmanjšana in čeprav potrpim, kolikoc[koliko…: hebr. kaj gre od mene?] sem olajšan? ⁷ Toda sedaj me je naredil izmučenega. Vso mojo skupino si naredil zapuščeno. ⁸ Napolnil si me z gubami, ki so priča zoper mene. Moja pustost vstaja v meni in pričuje v moj obraz. ⁹ Trga me v svojem besu ta, ki me sovraži. Nad menoj škripa s svojimi zobmi. Moj sovražnik svoje oči ostri nad menoj. ¹⁰ S svojimi usti so zevali vame. Grajalno so me udarili na lice. Skupaj so se zbrali zoper mene. ¹¹ Bog me je izročild[izročil…: hebr. zaprl.] brezbožnim in me predal v roke zlobnih. ¹² Bil sem sproščen, toda razlomil me je. Prijel me je tudi za moj vrat in me stresel na koščke in me postavil za svoje znamenje. ¹³ Njegovi lokostrelci so me obdali naokoli, on mojo notranjost cepi narazen in ne prizanaša; moj žolč izliva na tla. ¹⁴ Lomi me z vrzeljo nad vrzeljo, nadme teče kakor velikan. ¹⁵ Sešil sem vrečevino na svoji koži in svoj rog omadeževal v prahu. ¹⁶ Moj obraz je zapacan od joka in na mojih vekah je smrtna senca, ¹⁷ ne zaradi kakršnekoli nepravičnosti na mojih rokah. Tudi moja molitev je čista.

¹⁸ Oh zemlja, ne pokrij moje krvi in naj moj jok nima prostora. ¹⁹ Tudi sedaj, glej, moja priča je v nebesih in moje pričevanje je na višini.e[višini…: hebr. visokih krajih.] ²⁰ Moji prijatelji mef[me…: hebr. so moji zasmehovalci.] zasmehujejo, toda moje oko izliva solze k Bogu. ²¹ Oh, da bi se nekdo lahko potegoval za človeka pri Bogu, kakor se človek poteguje za svojega bližnjega!g[bližnjega: ali, prijatelja.] ²² Ko pride nekajh[nekaj: hebr. število.] let, potem bom šel pot, od koder se ne bom vrnil.