Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Jobova knjiga (Job)

Job, 6. poglavje

¹ Toda Job je odgovoril in rekel: ² »Oh, da bi bila moja žalost temeljito stehtana in moja katastrofa skupaj položenaa[položena: hebr. dvignjena.] na tehtnico! ³ Kajti sedaj bi bila ta težja kakor morski pesek. Zato sob[so…: to je, želim besede, da izrazijo mojo žalost.] moje besede požrte. ⁴ 1[Ps 38,2] Kajti puščice Vsemogočnega trdno tičijo v meni, njihov strup vpija mojega duha. Strahote od Boga se postrojujejo zoper mene. ⁵ Mar divji osel riga, kadarc[kadar…: hebr. pri travi.] jé travo? Mar muka vol nad svojo krmo? ⁶ Mar se lahko to, kar je neokusno, jé brez soli? Ali je sploh kaj okusa v jajčnem beljaku? ⁷ Stvari, ki se jih moja duša ni hotela dotikati, so kakor moja hrana žalosti.

⁸ Oh, da bi lahko imel svojo zahtevo in da bi mi Bog zagotovil stvar,d[stvar…: hebr. moje pričakovanje.] po kateri hrepenim! ⁹ Celo da bi to ugajalo Bogu, da me uniči, da bi popustil svojo roko in me odrezal! ¹⁰ Potem bi vendar imel tolažbo; da, otrdil bi se v bridkosti. Naj mi ne prizanese, kajti nisem prikrival besed Svétega. ¹¹ Kaj je moja moč, da bi upal? Kaj je moj konec, da bi podaljšal svoje življenje? ¹² Mar je moja moč moč kamnov? Ali je moje meso ize[iz…: hebr. bronasto.] brona? ¹³ Mar ni moja pomoč v meni? In ali je modrost popolnoma pregnana od mene?

¹⁴ Tistemu, ki peša,f[peša: hebr. se topi.] naj bi bilo izkazano usmiljenje od njegovega prijatelja, toda on zapušča strah Vsemogočnega. ¹⁵ Moji bratje so varljivo postopali kakor potok in kakor tok potokov so prešli, ¹⁶ ki so potemneli zaradi ledu in na katerih je skrit sneg. ¹⁷ Kadar se ogrejejo, izginejo.g[izginejo: hebr. so odsekani.] Koh[Ko…: hebr. V njegovi vročini.] je vroče, so použiti iz svojega kraja. ¹⁸ Steze njihove poti so obrnjene stran; gredo v nič in izginejo. ¹⁹ Krdela iz Temá so gledala, skupine iz Sabe so čakale nanje. ²⁰ Zbegani so bili, ker so upali. Prišli so tja in bili osramočeni. ²¹ Kajti sedaj stei[ste: hebr. vas ni.] nič,j[nič…: ali, podobni njim; hebr. temu.] vidite moje zavračanje in ste prestrašeni.

²² Mar sem rekel: ›Prinesite k meni?‹ ali ›Dajte mi nagrado iz svojega imetja?‹ ²³ ali: ›Osvobodite me pred sovražnikovo roko?‹ ali ›Odkupite me pred roko mogočnega?‹ ²⁴ Účite me in držal bom svoj jezik in dajte mi razumeti, kje sem se motil. ²⁵ Kako prepričljive so prave besede! Toda kaj vaše razpravljanje ošteva? ²⁶ Mar si domišljate, da grajate besede in govore tistega, ki je obupan, ki so kakor veter? ²⁷ Da, vi nadvladatek[nadvladate: hebr. naredite, da pade na.] osirotelega in kopljete jamo za svojega prijatelja. ²⁸ Zdaj torej bodite zadovoljni. Poglejte name, kajti to vaml[vam…: hebr. je pred vašim obrazom.] je očitno, če lažem. ²⁹ Vrnite se, prosim vas, naj to ne bo krivičnost. Da, ponovno se vrnite, moja pravičnost je v tem.m[tem: to je, tej zadevi.] ³⁰ Mar je na mojem jeziku krivičnost? Ne more mojn[moj…: hebr. moje nebo.] okus razločevati sprevrženih stvari?