Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Jobova knjiga (Job)

Job, 10. poglavje

¹ Mojia[Moji…: ali, Moja duša je odsekana, medtem ko še živim.] duši se gnusi moje življenje. Svojo pritožbo bom pustil nad seboj; govoril bom v grenkobi svoje duše. ² Bogu bom rekel: ›Ne obsodi me. Razloži mi, zakaj se pričkaš z menoj.‹ ³ Mar ti je dobro, da bi zatiral, da bi preziral delob[delo: hebr. trud.] svojih rok in bi sijal nad nasvetom zlobnega? ⁴ Imaš mesene oči? Mar vidiš, kakor vidi človek? ⁵ So tvoji dnevi kakor dnevi človeka? So tvoja leta kakor človeški dnevi, ⁶ da poizveduješ za mojo krivičnostjo in preiskuješ za mojim grehom? ⁷ Tic[Ti…: hebr. To je na tvojem spoznanju.] veš, da nisem zloben in nikogar ni, ki lahko osvobodi iz tvoje roke.

⁸ Tvoje roke so med[me…: hebr. vzele bolečine okoli mene.] naredile in me oblikovale skupaj na vsaki strani, vendar si me uničil. ⁹ Spomni se, rotim te, da si me naredil kakor ilo, ti pa me hočeš ponovno privesti v prah? ¹⁰ 1[Ps 139,14-16] Mar me nisi iztočil kakor mleko in me strdil kakor sir? ¹¹ Oblekel si me s kožo in mesom in me obdale[obdal: hebr. ogradil.] s kostmi in kitami. ¹² Zagotovil si mi življenje in naklonjenost in tvoje obiskovanje je ohranilo mojega duha. ¹³ Te stvari si skril v svojem srcu, vem, da je to s teboj.

¹⁴ Če grešim, potem me zaznamuješ in me ne boš oprostil pred mojo krivičnostjo. ¹⁵ Če bi bil zloben, gorje meni. Če bi bil pravičen kljub temu ne bi dvignil svoje glave. Poln zmedenosti sem, zato poglej mojo stisko, ¹⁶ § kajti ta narašča. Loviš me kakor krut lev in se ponovno kažeš čudovitega nad menoj. ¹⁷ Zoper mene obnavljaš svoje pričevanjef[pričevanje: to je, kuge.] in nad menoj povečuješ svoje ogorčenje. Spremembe in vojna so zoper mene. ¹⁸ 2[Job 3,11] Zakaj si me potem privedel ven iz maternice? Oh, da bi izročil duha in me nobeno oko ne bi videlo! ¹⁹ Bil bi kakor, če me ne bi bilo, od maternice bi bil odnesen v grob. ²⁰ 3[Job 8,9; Job 7,6] Mar ni mojih dni malo? Odnehaj torej in me pusti samega, da se malo potolažim, ²¹ preden grem, od koder se ne bom vrnil, celó v deželo temè in smrtne sence, ²² deželo temè kakor temà sama in smrtne sence, brez kakršnegakoli reda in kjer je svetloba kakor temà.«