Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Jobova knjiga (Job)

Job, 4. poglavje

¹ Potem je Elifáz Temánec odgovoril in rekel: ² » Če sea[se…: hebr. poskušamo besedo posvetovanja.] poskušamo posvetovati s teboj, ali boš užaloščen? Toda kdo se lahko vzdržib[vzdrži…: hebr. zadrži pred besedami?] pred govorjenjem? ³ Glej, mnoge si poučeval in krepil si šibke roke. ⁴ Tvoje besede so podpirale tistega, ki je padal in krepil si slabotnac[slabotna: hebr. priklonjena.] kolena. ⁵ Toda sedaj je to prišlo nadte in ti slabiš; dotika se te in si zaskrbljen. ⁶ Mar ni to tvoj strah, tvoje zaupanje, tvoje upanje in poštenost tvojih poti?

⁷ Spomni se, prosim te, kdo se je kdajkoli pogubil, pa je bil nedolžen? Ali kje so bili pravični odsekani? ⁸ 1[Prg 22,8; Oz 10,13] Celo kakor sem jaz videl, tisti, ki orjejo krivičnost in sejejo zlobnost, isto [tudi] požanjejo. ⁹ Z Božjim udarcem umrejo in z dihomd[dihom…: to je, njegovo jezo.]2[Iz 30,33] njegovih nosnic so použiti. ¹⁰ Rjovenje leva, glas krutega leva in zobje mladih levov so zlomljeni. ¹¹ Star lev gine zaradi pomanjkanja plena, mladiči arogantnega leva pa so razkropljeni naokoli.

¹² Torej stvar je bila nae[na…: hebr. s prikritostjo.] skrivnem privedena k meni in moje uho je nekaj tega sprejelo. ¹³ V mislih od nočnih videnj, ko na človeka pade globoko spanje, ¹⁴ je strah prišelf[prišel…: hebr. srečal mene.] nadme in trepetanje, kar je vsemg[vsem…: hebr. množici mojih kosti.] mojim kostem naredilo, da so se tresle. ¹⁵ Potem je duh zdrsnil mimo mojega obraza, dlake mojega mesa so se naježile. ¹⁶ Ta je mirno stal, toda nisem mogel razločiti njegove oblike. Podoba je bila pred mojimi očmi, tam je bilah[tam je bila…: ali, zaslišal sem tih glas.] tišina in zaslišal sem glas, rekoč: ¹⁷ ›Ali bo smrten človek pravičnejši kakor Bog? Ali bo človek čistejši kakor njegov stvarnik? ¹⁸ § Glej, nobenega zaupanja ne polaga3[Job 15,15; 2 Pt 2,4] v svoje služabnike ini[in…: ali, niti v svoje angele, v katere polaga svetlobo.] njegovi angeli so zadolženi z neumnostjo. ¹⁹ Kako veliko manj v tiste, ki prebivajo v ilnatih hišah,4[2 Kor 5,1] katerih temelj je v prahu, ki so zdrobljene pred moljem? ²⁰ Uničenij[Uničeni…: hebr. Pretepeni so na koščke.] so od jutra do večera, pogubljajo se na veke, ne da bi se kdorkoli oziral na to. ²¹ Mar ni njihova odličnost, ki je v njih, odšla proč? Umirajo, celo brez modrosti.‹«