Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Jobova knjiga (Job)

Job, 7. poglavje

¹ Mar ni določena[določen…: ali, čas bojevanja.] čas za človeka na zemlji? Mar niso njegovi dnevi prav tako podobni najemnikovim dnevom? ² Kakor sib[si…: hebr. služabnik strmi za senco.] služabnik iskreno želi sence in kakor najemnik gleda za nagrado svojega dela, ³ tako sem prisiljen, da posedujem mesece ničnosti in naporne noči so mi določene. ⁴ Ko se uležem, rečem: ›Kdaj bom vstal in bo večer minil?c[minil: hebr. izmerjen.] Poln sem premetavanja sem ter tja do jutranjega svitanja. ⁵ Moje meso je pokrito z ličinkami in grudami prahu; moja koža je razpokana in postala je gnusna. ⁶ 1[Job 16,22; Ps 90,6; Ps 102,11; Ps 103,15; Ps 144,4; Iz 40,6; Jak 4,14] Moji dnevi so bolj nagli kakor tkalski čolniček in preživeti so brez upanja.

⁷ Oh, spomnite se, da je moje življenje veter. Moje oko ned[ne…: hebr. se ne bo vrnilo.] bo več videloe[videlo: gledalo, to je, uživalo.] dobrega. ⁸ Oko tistega, ki me je videlo, me ne bo več videlo. Tvoje oči so na meni, menef[mene…: to je, jaz ne morem več živeti.] pa ni. ⁹ § Kakor je oblak použit in izginil proč, tako kdor gre dol k podzemlju, ne bo več prišel gor. ¹⁰ Ne bo se več vrnil k svojemu domu niti ga njegov kraj ne bo več poznal. ¹¹ Zato ne bom zadrževal svojih ust; govoril bom v tesnobi svojega duha, pritoževal se bom v grenkobi svoje duše. ¹² § Mar sem morje ali kit, da ti postavljaš stražo nad menoj? ¹³ Ko rečem: ›Moja postelja me bo tolažila, moje ležišče bo lajšalo mojo pritožbo,‹ ¹⁴ takrat me ti strašiš s sanjami in me prek videnj spravljaš v grozo, ¹⁵ tako da moja duša raje izbira dušenje in smrt, kakor pa moje življenje.g[življenje: hebr. kosti.] ¹⁶ To se mi gabi. Ne bi hotel živeti večno. Pustite me samega, kajti moji dnevi so ničevost.

¹⁷ 2[Ps 8,4; Ps 144,3; Heb 2,6] Kaj je človek, da bi ga ti poveličeval? In da bi svoje srce naravnal nanj? ¹⁸ Da bi ga ti obiskoval vsako jutro in ga preizkušal vsak trenutek? ¹⁹ Kako dolgo ne boš odšel od mene niti me ne boš pustil samega, dokler ne pogoltnem svoje sline? ²⁰ Grešil sem. Kaj ti bom storil, oh ti, varuh ljudi? Zakaj si me postavil kakor znamenje zoper tebe, tako da sem breme samemu sebi? ²¹ Zakaj ne odpustiš mojega prestopka in ne odvzameš moje krivičnosti? Kajti sedaj bom spal v prahu in iskal me boš zjutraj, toda mene ne bo.«