Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Jobova knjiga (Job)

Job, 2. poglavje

¹ Ponovno je bil dan, ko so prišli Božji sinovi, da se predstavijo pred Gospodom in tudi Satan je prišel med njimi, da se predstavi pred Gospodom. ² Gospod je rekel Satanu: »Od kod prihajaš?« Satan1[Job 1,7] je Gospodu odgovoril in rekel: »Od potikanja sem ter tja po zemlji in od hoje gor in dol po njej.« ³ 2[Job 1,1; Job 1,8; Job 2,1] Gospod je rekel Satanu: »Si preudaril [o] mojem služabniku Jobu, da tam ni nikogar podobnega njemu na zemlji? Popoln in iskren človek je, nekdo, ki se boji Boga in se ogiblje zla. Še vedno se trdno drži svoje neoporečnosti, čeprav me spodbujaš zoper njega, da bi ga uničila[uničil: hebr. pogoltnil.] brez razloga.« ⁴ Satan je Gospodu odgovoril in rekel: »Kožo za kožo, da, vse, kar človek ima, bo dal za svoje življenje. ⁵ Toda iztegni sedaj svojo roko in se dotakni njegove kosti in njegovega mesa in preklel te bo v tvoj obraz.« ⁶ Gospod je rekel Satanu: »Glej, on je v tvoji roki, todab[toda: ali, samo.] ohrani njegovo življenje.«

⁷ Tako je Satan odšel izpred Gospodove prisotnosti in Joba udaril s hudimi tvori od podplata njegovega stopala do njegovega temena. ⁸ Ta si je vzel črepinjo, se strgal z njo in se usedel med pepel.

⁹ Potem mu je njegova žena rekla: »Mar še vedno ohranjaš svojo neoporečnost? Prekolni Boga in umri.« ¹⁰ Toda rekel ji je: »Govoriš kot govori ena izmed nespametnih žensk. Kaj? Dobro smo sprejeli iz Božje roke, pa ne bi sprejeli hudega?« V vsem tem Job s svojimi ustnicami ni grešil.

¹¹ Torej ko so Jobovi trije prijatelji slišali o vsem tem zlu, ki je prišlo nadenj, so prišli, vsak iz svojega kraja: Elifáz Temánec, Bildád Suhéjec in Cofár Naámčan, kajti skupaj so se dogovorili, da pridejo in da žalujejo z njim in da ga tolažijo. ¹² Ko pa so od daleč povzdignili svoje oči in ga niso spoznali, so povzdignili svoj glas ter zajokali. Vsak izmed njih je pretrgal svoje ogrinjalo in proti nebu so potresli prah na svoje glave. ¹³ Tako so sedeli z njim na tleh sedem dni in sedem noči in nihče mu ni spregovoril niti besede, kajti videli so, da je bila njegova žalost zelo velika.