Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Jobova knjiga (Job)

Job, 33. poglavje

¹ Zatorej Job, prosim te, prisluhni mojim govorom in prisluhni vsem mojim besedam. ² Glej, sedaj sem odprl svoja usta, moj jezik je spregovoril va[v…: hebr. na mojem nebu.] mojih ustih. ³ Moje besede bodo iz iskrenosti mojega srca in moje ustnice bodo jasno izgovarjale spoznanje. ⁴ Duh Božji me je naredil in dih Vsemogočnega mi je dal življenje. ⁵ Če mi lahko odgovoriš, uredi svoje besede pred menoj. Vstani. ⁶ 1[Job 9,32-35; Job 23,3-4] Glej, jaz sem glede na tvojob[tvojo…: hebr. tvoja usta.] željo namesto Boga. Tudi jaz sem oblikovanc[oblikovan: hebr. izrezan.] iz ila. ⁷ Glej, moja strahota te ne bo prestrašila niti ne bo moja roka težka na tebi.

⁸ Zagotovo si govoril v mojemd[mojem…: hebr. moja ušesa.] slišanju in slišal sem glas tvojih besed, rekoč: ⁹ ›Čist sem, brez prestopka, nedolžen sem niti v meni ni krivičnosti. ¹⁰ Glej, zoper mene najde priložnosti, šteje me za svojega sovražnika, ¹¹ moja stopala polaga v klade, zaznamuje vse moje steze.‹ ¹² Glej, v tem nisi pravičen. Odgovoril ti bom, da je Bog večji kakor človek. ¹³ Zakaj se prepiraš zoper njega? Kajti on ne dajee[daje…: hebr. odgovarja.] računa o katerikoli izmed svojih zadev.

¹⁴ Kajti Bog govori enkrat, da, dvakrat, vendar človek tega na zazna. ¹⁵ V sanjah in v videnju ponoči, ko na ljudi pade globoko spanje, v dremanjih na postelji. ¹⁶ Takrat on odpiraf[odpira…: hebr. razodeva, ali, odkriva.] ljudem ušesa in pečati njihovo poučevanje, ¹⁷ da bi lahko odvrnil človeka od njegovega namenag[namena: hebr. dela.] in pred človekom skril ponos. ¹⁸ Njegovo dušo zadržuje pred jamo in njegovo življenje pred poguboh[pogubo: hebr. minljivostjo.] z mečem.

¹⁹ Okaran je tudi z bolečino na svoji postelji in množica njegovih kosti z môčno bolečino, ²⁰ 2[Ps 107,17] tako da njegovo življenje prezira kruh in njegova duša okusnoi[okusno…: hebr. hrano po želji.] hrano. ²¹ Njegovo meso je použito, da ga ni moč videti in njegove kosti, ki jih ni bilo videti, štrlijo ven. ²² Da, njegova duša se približuje grobni jami in njegovo življenje k uničevalcem. ²³ Če bo z njim poslanec, tolmač, eden med tisočimi, da pokaže človeku njegovo poštenost, ²⁴ potem mu je on milostljiv in pravi: ›Osvobodi ga pred pogrezanjem dol k jami. Našel sem odkupnino.‹j[odkupnino: ali, zadoščenje.] ²⁵ Njegovo meso bo mladostnejše kakor otrokovo.k[otrokovo: hebr. otroštvo.] Vrnil se bo k dnem svoje mladosti. ²⁶ Molil bo k Bogu in mu bo naklonjen in z radostjo bo videl njegov obraz, kajti človeku bo povrnil njegovo pravičnost. ²⁷ On pogledal[pogleda…: ali, bo pogledal na ljudi in rekel.] na ljudi in če kdorkoli reče: ›Grešil sem in izkrivljal to, kar je bilo pravilno, pa mi to ni koristilo, ²⁸ bom[bo…: ali, je mojo dušo osvobodil pred itd. in moje življenje osvobodil pred.] njegovo dušo osvobodil pred pogrezanjem v jamo in njegovo življenje bo videlo svetlobo.‹

²⁹ Glej, vse te stvari Bog pogoston[pogosto: hebr. dvakrat ali trikrat.] dela s človekom, ³⁰ da njegovo dušo privede nazaj iz jame, da bi bil razsvetljen s svetlobo živih. ³¹ Dobro pazi, oh Job, prisluhni mi. Umolkni in jaz bom govoril. ³² Če mi imaš karkoli reči, mi odgovori. Govôri, kajti želim te opravičiti. ³³ Če ne, mi prisluhni. Umolkni in učil te bom modrosti.«