Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Jobova knjiga (Job)

Job, 21. poglavje

¹ Toda Job je odgovoril in rekel: ² »Marljivo prisluhnite mojemu govoru in to naj bodo vaše tolažbe. ³ Pustite mi, da lahko govorim in potem, ko bom govoril, zasmehujte. ⁴ Kar se mene tiče ali je moja pritožba proti človeku? In če bi bilo tako, zakaj naj potem moj duh ne bi bil nemiren?a[nemiren: hebr. skrajšan?] ⁵ Poglejteb[Poglejte…: hebr. Poglejte name.] me in bodite osupli in svojo roko položite na svoja usta. ⁶ Celo kadar se spomnim, sem prestrašen in trepetanje se oprijemlje mojega mesa.

⁷ 1[Ps 17,10; Ps 73,12; Jer 12,1; Hab 1,16] Zakaj zlobni živijo, postanejo stari in so mogočni v môči? ⁸ Njihovo seme je z njimi utrjeno v njihovem pogledu in njihovo potomstvo pred njihovimi očmi. ⁹ Njihove hiše so varnec[varne: hebr. mir.] pred strahom niti nad njimi ni Božje palice. ¹⁰ Njihov bik plodi in ne odpove; njihova krava povrže in ne zavrže svojega teleta. ¹¹ Svoje malčke pošiljajo kakor trop in njihovi otroci plešejo. ¹² Vzamejo tamburin in harfo in se veselijo ob zvoku piščali. ¹³ Svoje dni preživijo v obiljud[obilju: ali, veselju.] in v trenutku gredo dol v podzemlje. ¹⁴ 2[Job 22,17] Zato Bogu rečejo: ›Odidi od nas, kajti mi ne želimo spoznanja tvojih poti. ¹⁵ Kaj je Vsemogočni, da bi mu služili? In kakšno korist bi imeli, če molimo k njemu?‹ ¹⁶ Glej, njihovo dobro ni v njihovi roki; nasvet zlobnega je daleč od mene.

¹⁷ Kako pogosto je svečae[sveča: ali, svetilka.] zlobnih ugasnjena! In kako pogosto nanje prihaja njihovo uničenje! Bog v svoji jezi deli bridkosti. ¹⁸ So kakor strnišče pred vetrom in kakor pleve, ki jih viharf[odnaša…: hebr. krade vihar.] odnaša proč. ¹⁹ Bog kopiči njegovog[njegovo…: to je, kaznovanje njegove krivičnosti.] krivičnost za njegove otroke. Nagrajuje ga in on bo to vedel. ²⁰ Njegove oči bodo videle njegovo uničenje in pil bo od besa Vsemogočnega. ²¹ Kajti kakšen užitek ima on v njegovi hiši za njim, ko je število njegovih mesecev na sredi prekinjeno? ²² Mar bo kdorkoli Boga učil spoznanja? Ker on sodi tiste, ki so visoko. ²³ Nekdo umre v svojih[svoji…: hebr. svoji zelo, ali, môči svoje popolnosti.] polni môči, v celoti spokojen in tiho. ²⁴ Njegovei[Njegove…: ali, Njegova mlečna vedra.] prsi so polne mleka in njegove kosti so navlažene z mozgom. ²⁵ Drugi pa umira v grenkobi svoje duše in nikoli ne jé z užitkom. ²⁶ Podobno se bodo ulegli v prah in ličinke jih bodo pokrile.

²⁷ Glej, poznam vaše misli in naklepe, ki ste jih krivično domišljali zoper mene. ²⁸ Kajti pravite: »Kje je prinčeva hiša? Kje so bivališčaj[so bivališča: hebr. je šotor šotorov.] zlobnih? ²⁹ Mar jih niste prosili, da gredo po poti? Mar ne poznate njihovih simbolov, ³⁰ 3[Prg 16,4] da je zlobni prihranjen za dan uničenja? Privedeni bodo k dnevu besa.k[besa: hebr. besov.] ³¹ Kdo bo njegovo pot oznanil njegovemu obrazu? Kdo mu bo poplačal, kar je storil? ³² Vendar bo priveden h grobul[grobu…: hebr. grobovom.] in ostalm[ostal…: hebr. opazoval v kupu.] bo v gomili. ³³ Grude iz doline mu bodo sladke in vsak človek bo pritegnjen za njim, kakor so tam brezštevilni pred njim. ³⁴ Kako me potem zaman tolažite, glede na to, da v vaših odgovorih ostaja neresnica?«n[neresnica: hebr. prestopek?]