Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Jobova knjiga (Job)

Job, 15. poglavje

¹ Potem je odgovoril Elifáz Temánec in rekel: ² »Mar naj moder človek izreka praznoa[prazno…: hebr. znanje o vetru.] znanje in svoj trebuh napolnjuje z vzhodnikom? ³ Mar naj razpravlja z nekoristnim govorjenjem? Ali z govori, s katerimi ne more storiti ničesar dobrega? ⁴ Da, ti zametuješb[zametuješ: hebr. delaš prazen.] strah in zadržuješ molitevc[zametuješ: ali, govor.] pred Bogom. ⁵ Kajti tvoja usta izrekajod[izrekajo: hebr. poučujejo.] tvojo krivičnost in ti izbiraš jezik prebrisanega. ⁶ Tvoja usta te obsojajo in ne jaz. Da, tvoje ustnice pričujejo zoper tebe. ⁷ Mar si ti prvi človek, ki je bil rojen? Ali si bil narejen pred hribi? ⁸ 1[Rim 11,34] Mar si slišal Božjo skrivnost? In ali sebi zadržuješ modrost? ⁹ Kaj ti veš, česar mi ne vemo? Kaj razumeš, česar ni v nas? ¹⁰ Z nami so sivolasi in zelo stari možje, precej starejši od tvojega očeta. ¹¹ § Ali so Božje tolažbe zate majhne? Je s teboj kakršnakoli skrita stvar? ¹² Zakaj te tvoje srce odnaša? In ob čem tvoje oči mežikajo, ¹³ da svojega duha obračaš zoper Boga in takšnim besedam dopuščaš iziti iz svojih ust? ¹⁴ 2[Job 14,4; 1 Kr 8,46; 2 Krn 6,36; Ps 14,3; Prg 20,9; 1 Jn 1,8] Kaj je človek, da bi bil čist? In ta, ki je rojen iz ženske, da bi bil pravičen? ¹⁵ 3[Job 4,18] Glej, zaupanja ne polaga v svoje svéte. Da, nebo ni čisto v njegovem pogledu. ¹⁶ Kako mnogo bolj gnusen in umazan je človek, ki pije krivičnost kakor vodo?

¹⁷ Pokazal ti bom, poslušaj me. To, kar sem videl, bom oznanil. ¹⁸ To, kar so modri možje povedali od svojih očetov in tega niso skrili, ¹⁹ katerim samim je bila dana zemlja in noben tujec ni šel med njimi. ²⁰ Zloben človek se muči z bolečino vse svoje dni in število let je skrito zatiralcu. ²¹ Grozene[Grozen…: hebr. Zvok strahov.] zvok je v njegovih ušesih. V uspevanju bo nadenj prišel uničevalec. ²² Ne verjame, da se bo vrnil iz temè in meč čaka nanj. ²³ Naokoli tava za kruhom, rekoč: ›Kje je?‹ Ve, da je ob njegovi roki pripravljen dan temè. ²⁴ Stiska in tesnoba ga bosta preplašili. Prevladali bosta zoper njega kakor kralj, pripravljen na bitko. ²⁵ Kajti svojo roko izteguje zoper Boga in se krepi zoper Vsemogočnega. ²⁶ On steče nadenj, celó na njegov vrat, na debele izbokline njegovih ščitov, ²⁷ ker svoj obraz pokriva s svojo mastnostjo in na svojih ledjih nabira sloje tolšče. ²⁸ Prebiva v zapuščenih mestih in v hišah, ki jih nihče ne naseljuje, ki so pripravljene, da postanejo ruševine. ²⁹ Ne bo bogat, niti se ne bo njegovo imetje nadaljevalo, niti svoje popolnosti na zemlji ne bo podaljšal. ³⁰ Iz temè ne bo odšel. Plamen bo posušil njegove mladike in z dihom svojih ust bo odšel proč. ³¹ Kdor je zaveden naj ne zaupa v ničnost, kajti ničnost bo njegovo povračilo. ³² Dovršenof[Dovršeno: ali, Odrezano.] bo pred njegovim časom in njegova veja ne bo zelena. ³³ Svoje nezrelo grozdje bo otresel kakor trta in svoj cvet bo odvrgel kakor oljka. ³⁴ Kajti skupnost hinavcev bo zapuščena in ogenj bo použil šotore podkupovanja. ³⁵ Spočenjajo vragolijo in rodijo ničnostg[ničnost: ali, krivičnost.] in4[Iz 59,4-5; Ps 7,14] njihov trebuh pripravlja prevaro.«