Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Knjiga preroka Izaija (Iz)

Iz, 22. poglavje

¹ Bremea[Okoli leta 712 pr. Kr.] doline videnj. Kaj te sedaj pesti, da si v celoti odšel gor k streham? ² Ti, ki si poln razgrajanja, hrupno mesto, radostno mesto. Tvoji umorjeni možje niso umorjeni z mečem niti niso umrli v bitki. ³ Vsi tvoji vladarji so skupaj pobegnili. Zvezani so zb[z…: hebr. od loka.] lokostrelci. Vsi, ki so najdeni v tebi, so zvezani skupaj, ki so pobegnili od daleč. ⁴ Zatorej sem rekel: »Poglejte1[Jer 4,19; Jer 9,1] proč od mene, grenkoc[grenko…: hebr. grenek bom v jokanju.] bom jokal, ne trudite se, da bi me potolažili zaradi plenjenja hčere mojega ljudstva. ⁵ Kajti to je dan stiske, mendranja in zmedenosti od Gospoda Boga nad bojevniki v dolini videnja, podiranja zidov in vpitja h goram. ⁶ Elám je nosil tul z bojnimi vozovi mož in konjeniki in Kir je odkrild[odkril: hebr. razgalil.] ščit. ⁷ In zgodilo se bo, da bodo tvojee[tvoje…: hebr. izbrani tvojih dolin polni.] izbrane doline polne vozov in konjeniki se bodo postrojili prif[pri: ali, proti velikim vratom.] velikih vratih.

⁸ Odkril je Judovo pokrivalo in na tisti dan si pogledal k bojni opremi gozdne hiše. ⁹ Videli ste tudi vrzeli Davidovega mesta, da jih je mnogo in zbrali ste skupaj vode spodnjega ribnika. ¹⁰ Prešteli ste jeruzalemske hiše in porušili hiše, da utrdite obzidje. ¹¹ Naredili ste tudi jarek med dvema zidovoma za vodo iz starega ribnika, toda niste pogledali k njegovemu izdelovalcu niti niste imeli spoštovanja do tistega, ki ga je dolgo nazaj oblikoval.g[To je eden največjih in najbolj fascinantnih inženirskih podvigov starodavnega sveta, ki ga danes poznamo kot Ezekijev predor (ali Síloamski predor). Izkopan je bil okoli leta 701 pr. Kr. pod Jeruzalemom, ko se je kralj Ezekija pripravljal na obleganje s strani mogočne asirske vojske pod vodstvom Senaheriba. Glavni vodni vir Jeruzalema je bil izvir Gihon, ki pa je ležal izven mestnega obzidja, na vzhodnem pobočju pod tistim delom mesta, ki se je imenoval Davidovo mesto. Med obleganjem bi to pomenilo dvoje: sovražnik bi imel neomejen dostop do vode, branilci znotraj obzidja pa bi umirali od žeje. Ezekijeva rešitev je bila tehnološko briljantna. Delavci so zunaj zazidali in prekrili izvir Gihon, da je postal za Asirce neviden. Skozi živo apnenčasto skalo pod mestom so izkopali 533 metrov dolg predor. Vodo so speljali pod mestom do nasprotne, zahodne strani Jeruzalema, kjer so zgradili varen jarek oziroma zbiralnik – Síloamski ribnik. Največji tehnološki čudež predora je način, kako je bil izkopan. Ker je bil pritisk časa zaradi bližajoče se asirske vojske ogromen, Ezekija ni mogel čakati, da bi ena skupina prekopala celotno dolžino. Ukazal je, da dve ekipi kopačev začneta kopati hkrati z nasprotnih koncev – ena pri izviru Gihon, druga pa pri Síloamskem ribniku. Kopali so skozi trdo skalo samo z dleti in krampi, ob siju oljnih svetilk, globoko pod površjem. Ker v tistem času niso imeli naprednih merilnih naprav, je bilo dejstvo, da sta se ekipi srečali na sredini, inženirski triumf. Predor ne poteka naravnost, ampak v precej zaviti obliki črke S. Leta 1880 so globoko v predoru odkrili vklesan starohebrejski napis (danes znan kot Síloamski napis), ki ga je pustil eden od delavcev in opisuje trenutek srečanja: »...In to je zgodba o predoru. Medtem ko so kopači še vedno vihteli krampe, vsaka ekipa nasproti drugi, in ko je manjkalo še tri komolce do preboja, se je zaslišal glas enega, ki je klical drugega, saj je bila v skali razpoka na desni in levi. Na dan preboja so kopači udarili drug nasproti drugemu, kramp proti krampu. In voda je stekla od izvira do ribnika, 1200 komolcev ...« Da bi voda sploh lahko tekla od točke A do točke B, mora obstajati višinska razlika. Celoten predor je dolg 533 metrov, višinska razlika med izvirom in ribnikom pa znaša le približno 30 centimetrov. To pomeni, da je povprečni naklon predora znašal zgolj 0,06 %. Doseči tako minimalen in konstanten naklon brez sodobnih nivelirnih naprav (vodnih tehtnic), pri kopanju v popolni temi, je dokaz neverjetnega občutka za hidravliko. Če bi bil naklon prevelik, bi voda tekla prehitro in povzročala erozijo ter poplave; če bi bil prenizek, bi zastajala. Kljub temu tehnološkemu čudežu, na katerega so bili Jeruzalemčani upravičeno ponosni, jih prerok Izaija v tej vrstici opominja na duhovno napako. Pravi jim, da so se tako zanesli na svoj genialni inženiring, obzidje in oskrbo z vodo, da so pozabili na Boga. Izaija opozarja, da je tehnologija dobra in potrebna, vendar ne sme zamenjati zaupanja v Najvišjega, ki je navsezadnje ustvaril tako vodo kot skalo.] ¹² Na tisti dan je Gospod Bog nad bojevniki klical k jokanju, žalovanju, k plešavosti in k opasovanju z vrečevino ¹³ in glej, radost in veselje, klanje volov in ubijanje ovc, žrtje mesa in pitja vina. Jejmo in pijmo, kajti jutri bomo umrli.2[Iz 56,12; 1 Kor 15,32] ¹⁴ To je bilo razodeto v moja ušesa po Gospodu nad bojevniki: »Zagotovo ta krivičnost ne bo očiščena od vas, dokler ne umrete,« govori Gospod Bog nad bojevniki.

¹⁵ Tako govori Gospod Bog nad bojevniki: »Pojdi, stopi k temu zakladniku, celó k Šebnáju,h[Šebná: hebr. rast.] ki je nad hišo in reci: ¹⁶ ›Kaj imaš tukaj? In koga imaš tukaj, da si si tukaj izklesal grob kakori[kakor: ali, oh, on je kakor.] kdor si kleše grob na višavi in ki zase vrezuje prebivališče v skali? ¹⁷ Glej, Gospod tej[te…: ali, ki te je pokril z odličnim pokrivalom in te krasno oblekel (naslednja vrstica), se bo zagotovo itd.] bo odvedel proč z mogočnimk[mogočnim…: hebr. ujetništvom moža.] ujetništvom in zagotovo te bo pokril. ¹⁸ Zagotovo se bo nasilno obrnil in te zalučal kakor žogol[žogo: Izaija razlikuje med obliko krogle (hebr. dure) v Iz 22,18 ter med krogom (hebr. khod) v Iz 40,22.]3[[Iz 40,22]] v veliko deželo.m[deželo: hebr. prostorov.] Tam boš umrl in tam bodo vozovi tvoje slave sramota hiši tvojega gospoda. ¹⁹ »Odgnal te bom iz tvojega položaja in iz tvojega mesta te bo zvrnil.

²⁰ Na tisti dan se bo zgodilo, da bom poklical svojega služabnika Eljakíma, Hilkijájevega sina. ²¹ Oblekel ga bom s tvojim svečanim oblačilom, ga ojačal s tvojim pasom in tvojo vlado bom izročil v njegovo roko in on bo oče jeruzalemskim prebivalcem in Judovi hiši. ²² Ključ Davidove hiše bom položil na njegovo ramo; tako bo4[Job 12,14; Raz 3,7] odprl in nihče ne bo zaprl; in zaprl bo in nihče ne bo odprl. ²³ Pritrdil ga bom kakor žebelj na zanesljivo mesto in on bo za veličasten prestol hiši svojega očeta. ²⁴ Nanj bodo obesili vso slavo hiše njegovega očeta, potomstvo in pregnance, vse posode majhne količine, od čašastih posod, celo do vsehn[vseh…: ali, vsega pribora stekleničk.] mehov iz usnja. ²⁵ Na ta dan,« govori Gospod nad bojevniki, »bo žebelj, ki je bil pritrjen na zanesljivem kraju, odstranjen, posekan in pade; in breme, ki je bilo na njem, bo odsekano,« kajti Gospod je to govoril.