Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Pregovori (Prg)

Prg, 27. poglavje

¹ Ne bahaj1[Jak 4,13-16] se z naslednjim dnem;a[naslednjim dnem: hebr. jutrišnjim dnem.] kajti ne veš, kakšen dan se lahko rodi. ² Naj te hvali drug človek in ne tvoja usta, tujec in ne tvoje ustnice.

³ Kamen je težakb[je težak: hebr. ima težo.] in pesek ima težo, toda bedakov bes je težji kakor oba skupaj. ⁴ Bes je krutc[krut…: hebr. krutost in jeza preplavljajoča.] in jeza je nezaslišana, toda kdo je zmožen obstati pred zavistjo?d[zavistjo: ali, ljubosumnostjo?]

⁵ Odprto oštevanje je boljše kakor skrita ljubezen. ⁶ 2[Ps 141,5] Zveste so rane od prijatelja, toda poljubi sovražnika so varljivi.e[varljivi: ali, iskreni, ali, pogosti.] ⁷ 3[Job 6,7] Sitif[Siti: hebr. Sita duša mendra satovje pod svojimi stopali.] duši se satovje gabi, toda lačni duši je vsaka grenka stvar sladka. ⁸ Kakor ptica, ki se oddaljuje od svojega gnezda, tako je človek, ki se oddaljuje od svojega kraja.

⁹ Mazilo in dišava razveseljujeta srce, tako počne sladkost človekovega prijatelja sg[s…: hebr. zaradi nasveta duše.] srčnim nasvetom. ¹⁰ Svojega prijatelja in prijatelja svojega očeta ne zapusti niti na dan svoje katastrofe ne pojdi v hišo svojega brata, kajti boljši je sosed, ki je blizu, kakor brat daleč proč.4[Prg 17,17; Prg 18,24] ¹¹ 5[Prg 10,1; Prg 23,24] Moj sin, bodi moder in razveseli moje srce, da lahko odgovorim tistemu, ki me graja. ¹² 6[Prg 22,3] Razsoden človek sluti zlo in se skrije, toda naivneži gredo dalje in so kaznovani. ¹³ 7[Prg 20,16] Vzemi obleko tistega, ki je pôrok za tujca in vzemi njegovo jamstvo za tujo žensko. ¹⁴ Kdor z močnim glasom blagoslavlja svojega prijatelja, vzdigujoč ga zgodaj zjutraj, se mu bo to štelo [v] prekletstvo.

¹⁵ 8[Prg 19,13] Nenehno kapljanje na zelo deževen dan in prepirljiva ženska sta si podobna. ¹⁶ Kdorkoli jo skriva, skriva veter in mazilo svoje desnice, ki izdaja samo sebe. ¹⁷ Železo ostri železo; tako človek ostri obličje svojega prijatelja. ¹⁸ Kdorkoli varuje figovec, bo jedel njegov sad. Tako bo spoštovan, kdor čaka na svojega gospodarja. ¹⁹ Kakor v vodi obraz odzdravlja obrazu, tako srce človeka človeku. ²⁰ 9[Prd 1,8] Podzemlje in uničenje nikdar nistah[nikdar nista: hebr. nista.] polna, tako človekove oči nikoli niso nasičene. ²¹ 10[Prg 17,3] Kakor je talilni lonec za srebro in talilna peč za zlato, tak je človek do svoje hvale. ²² Čeprav bi bedaka s tolkačem stolkel v stopi med pšenico, vendarle njegova nespametnost ne bo odšla od njega.

²³ Bodi marljiv, da spoznaš stanje svojih tropov in dobroi[dobro…: hebr. svoje srce nastavi.] glej k svojim čredam. ²⁴ Kajti bogastvaj[bogastva…: hebr. moč ni.] niso na veke in mar se krona prenaša vsakemuk[vsakemu…: hebr. iz roda v rod?] rodu? ²⁵ Seno je odneseno, prikaže se nežna trava in gorska zelišča se zberejo. ²⁶ Jagnjeta so za tvoje oblačilo in kozli so nagrada polja. ²⁷ Imel boš dovolj kozjega mleka za svojo hrano, za hrano svoje družine in za vzdrževanjel[vzdrževanje: hebr. življenje.] svojih dekel.