Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Knjiga preroka Izaija (Iz)

Iz, 26. poglavje

¹ Na tisti dana[Okoli leta 712 pr. Kr.] bo ta pesem prepevana v Judovi deželi: »Imamo môčno mesto; rešitev bo Bog določil za zidove in branike. ² Odprite velika vrata, da bo pravičen narod, ki varuje resnico,b[resnico: hebr. resnice.] lahko vstopil. ³ Ohranil ga boš v popolnemc[popolnem…: hebr. miru, miru.] miru, čigar umd[um: ali, misel, ali, zamisel.] se zadržuje na tebi, ker on zaupa vate. ⁴ Zaupajte v Gospoda na veke, ker v Gospodu Jahveju je večnae[večna…: hebr. skala vekov.] moč.

⁵ Kajti on poniža tiste, ki prebivajo na višavi; vzvišeno mesto, polaga ga nizko, polaga ga nizko, celó k tlom; prinaša ga celo k prahu. ⁶ Stopalo ga bo pomendralo, celó stopalo revnega in koraki pomoči potrebnega.« ⁷ Pot pravičnega je poštenost. Ti, najpokončnejši, tehtaš stezo pravičnega. ⁸ Da, na poti tvojih sodb, oh Gospod, smo čakali nate; hrepenenje naše duše je k tvojemu imenu in k spominu nate. ⁹ S svojo dušo sem te želel ponoči; da, s svojim duhom znotraj sebe te bom iskal zgodaj, kajti ko so tvoje sodbe na zemlji, se bodo prebivalci zemeljskega [kroga]1[[Iz 40,22]] učili pravičnosti. ¹⁰ Naj bo naklonjenost pokazana zlobnemu, vendar se ne bo naučil pravičnosti. V deželi poštenosti bo ravnal nepravično in ne bo gledal Gospodovega veličanstva. ¹¹ Gospod, kadar je tvoja roka dvignjena, ne bodo videli. Toda videli bodo in bodo osramočeni zaradi svoje zavisti nadf[nad…: ali, napram tvojemu ljudstvu.] ljudstvom; da, požrl jih bo ogenj tvojih sovražnikov.

¹² Gospod, ti nam hočeš določiti mir, kajti naredil si tudi vsa naša dela vg[v: ali, za.] nas. ¹³ Oh Gospod, naš Bog, drugi gospodarji poleg tebe so imeli gospostvo nad nami, toda samo po tebi bomo omenjali tvoje ime. ¹⁴ Mrtvi so, ne bodo živeli; preminuli so, ne bodo vstali. Zato si jih obiskal, uničil in storil, da ves spomin nanje izgine. ¹⁵ Povečal si narod, oh Gospod, ti si povečal narod. Proslavljen si. Odstranil si ga daleč, k vsem koncem zemlje. ¹⁶ Gospod, v stiski so te obiskali, izlili so molitev,h[molitev: hebr. skriven govor.] ko je bilo nad njimi tvoje karanje. ¹⁷ Kakor je nosečnica, ko se približuje čas njenega poroda, v bolečini in vpije v svojih ostrih bolečinah, tako smo bili mi v tvojem pogledu, oh Gospod. ¹⁸ Bili smo noseči, bili smo v bolečini, tako smo, kakor bi rodili veter; na zemlji nismo dosegli nobene osvoboditve; niti prebivalci zemeljskega [kroga]2[[Iz 40,22]] niso padli. ¹⁹ Tvoji mrtvi možje bodo živeli, skupaj z mojim truplom bodo vstali. Zbudite se in pôjte, vi, ki prebivate v prahu, kajti tvoja rosa je kakor rosa zelišč in zemlja bo izvrgla mrtve.

²⁰ Pridite, moje ljudstvo, vstopite v svoje sobe in zaprite svoja vrata naokoli sebe. Skrijte se, kakor bi bilo za kratek trenutek, dokler ne bo ogorčenje minilo. ²¹ Kajti, glejte, Gospod prihaja3[Mih 1,3] iz svojega kraja, da kaznuje prebivalce zemlje zaradi njihove krivičnosti. Tudi zemlja bo razkrila svojo krii[kri: hebr. kri [množina.]] in ne bo več pokrivala svojih umorjenih.