Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Knjiga preroka Izaija (Iz)

Iz, 42. poglavje

¹ Glej,a[Okoli leta 712 pr. Kr.] moj služabnik,1[[Mt 12,17-21]] ki ga podpiram; moj izvoljeni, v katerem se moja duša razveseljuje;2[Mt 3,17; Mt 17,5; Ef 1,6] svojega duha sem položil nanj. Prinesel bo sodbo poganom. ² Ne bo vpil,3[[Mt 12,19]] niti povzdignil [glasu], niti svojemu glasu ne bo naredil, da bi bil slišan na ulici. ³ Poškodovanega trsta ne bo zlomil in kadečegab[kadečega: ali, medlo gorečega.] stenja ne bo ugasnil.c[ugasnil: hebr. pogasil.] Sodbo bo privedel k resnici.4[[Mt 12,18-21]] ⁴ Ne bo opešal niti ne bo izgubild[izgubil…: hebr. zlomljen.] poguma, dokler ne postavi sodbe na zemlji in otoki bodo čakali na njegovo postavo.

⁵ Tako govori Gospod Bog, ki je ustvaril nebesa in jih razpel; ki je razprostrl zemljo in to, kar prihaja iz nje; on, ki daje dih ljudstvu na njej in duha tem, ki hodijo po njej:5[[1 Mz 1,1]; Ps 102,25-27; [Prg 8,29]; [Iz 48,13]; [Iz 51,13]; [Zah 12,1]] ⁶ »Jaz, Gospod, sem te poklical v pravičnosti in držal bom tvojo roko in te varoval in dam te za zavezo ljudstvu, za svetloboe[To je Bog Oče, ki govori Jezusu.]6[[Iz 42,1]; [Iz 49,6]; [Iz 60,1-3]; Lk 2,32; Apd 13,47; [Apd 26,23]] poganom, ⁷ da odpreš slepe oči, da privedeš7[Iz 61,1] jetnike iz ječe in te, ki sedijo v temì,8[Lk 4,18; Heb 2,14-15; Iz 9,2] ven iz jetnišnice. ⁸ Jaz sem Gospod. To je moje ime in svoje slave9[Iz 48,11] ne bom dal drugemu niti svoje hvale rezanim podobam. ⁹ Glej, prejšnje stvari so se zgodile in razglašam nove stvari. Preden vzbrstijo ti povem o njih.« ¹⁰ Zapojte Gospodu novo pesem in njegovo hvalo s konca zemlje, vi, ki greste dol do morja in vse,f[vse…: hebr. njegova polnost.] kar je v njem, otoki in njegovi prebivalci. ¹¹ Naj divjina in njena mesta dvignejo svoj glas, vasi, ki jih naseljuje Kedár. Naj skalni prebivalci pojejo, naj zavpijejo z vrha gorá. ¹² Naj dajo slavo Gospodu in razglašajo njegovo hvalo na otokih.

¹³ Gospod bo šel naprej kakor mogočen mož, ljubosumnost bo razvnel kakor bojevnik. Vpil bo, da, rjovel, prevladalg[prevladal…: ali, mogočno se bo obnašal.] bo zoper svoje sovražnike. ¹⁴ »Dolgo časa sem molčal, bil sem tiho in se zadrževal. Sedaj [pa] bom vpil kakor ženska v porodnih mukah; hkrati bom uničil in požrl.h[požrl: hebr. pogoltnil, ali, posrebal.] ¹⁵ Opustošil bom gore in hribe in posušil vsa njihova zelišča in reke bom naredil otoke in posušil bom ribnike. ¹⁶ Privedel bom slepe po poti, ki je niso poznali, vodil jih bom po stezáh, ki jih niso poznali. Temo pred njimi bom naredil svetlobo in skrivljene stvari ravne.i[ravne: hebr. v ravnost.] Te stvari jim bom storil in ne bom jih zapustil.

¹⁷ Obrnjeni10[Ps 97,7; Iz 1,29; Iz 44,11; Iz 45,16] bodo nazaj, silno bodo osramočeni tisti, ki zaupajo v rezane podobe, ki ulitim podobam pravijo: ›Vi ste naši bogovi.‹

¹⁸ Poslušajte, vi gluhi, in glejte, vi slepi, da boste lahko videli. ¹⁹ Kdo je slep, razen mojega služabnika? Ali gluh kakor moj poslanec, ki sem ga poslal? Kdo je slep, kakor kdor je popoln in slep kakor Gospodov služabnik? ²⁰ Gleda mnoge stvari, toda11[Rim 2,21] ti jih ne obeležuješ; odpira ušesa, toda on ne sliši. ²¹ Gospod je zelo zadovoljen zaradi svoje pravičnosti; postavo bo naredil veliko in joj[jo: ali, ga naredil častitljivega.] naredil častitljivo. ²² Toda to je ljudstvo, oropano in oplenjeno; vsik[vsi…: ali, v zanko lovijo vse mladeniče izmed njih.] izmed njih so ujeti v luknje in skriti v jetnišnicah. Za plen so in nihče ne osvobaja; za ukradenol[ukradeno…: hebr. mendranje so.] blago in nihče ne reče: ›Povrni.‹ ²³ Kdo izmed vas bo temu pazljivo prisluhnil? Kdo bo prisluhnil in slišal za čas,m[čas…: hebr. kasnejši čas?] ki pride? ²⁴ Kdo je Jakoba izročil v plen in Izraela roparjem? Mar ne Gospod, on, zoper katerega smo grešili? Kajti niso želeli hoditi po njegovih poteh niti niso bili poslušni njegovi postavi. ²⁵ Zato je nanj izlil razjarjenost svoje jeze in moč bitke. To ga je vžgalo vsenaokoli, vendar ni vedel. To ga je žgalo, vendar si tega ni vzel k srcu.«