Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Knjiga preroka Izaija (Iz)

Iz, 16. poglavje

¹ Pošljite jagnje k vladarju dežele iz Selea[Sele: ali, Petre; hebr. skale.] k divjini, h gori hčere sionske. ² Kajti zgodilo se bo, da kakor je tavajoč ptič vrženb[vržen…: ali, gnezda zapuščen.] iz gnezda, tako bodo moábske hčere pri prehodih Arnóna. ³ Posvetujc[Posvetuj…: hebr. Prinesi nasvet.] se, izvrši sodbo, svojo senco naredi kakor noč v sredi opoldneva, skrij pregnance, ne izdaj tistega, ki tava. ⁴ Naj moji pregnanci prebivajo s teboj, Moáb. Bodi jim skrivališče pred obličjem plenilca. Izsiljevalecd[Izsiljevalec: hebr. Stiskalec.] je pri koncu, plenilec pojenjuje, kajti zatiralcie[zatiralci: hebr. tlačitelji.] so použiti iz dežele. ⁵ V usmiljenju bo prestol postavljenf[postavljen: ali, pripravljen.] in sedel1[Dan 7,14; Dan 7,27; Mih 4,7; Lk 1,31-33] bo na njem v resnici, v Davidovem šotorskem svetišču, sodeč, iščoč sodbe in pospešujoč pravičnost.

⁶ Slišali smo o Moábovem ponosu;2[Jer 48,29] zelo je ponosen, celó o njegovi oholosti in njegovem ponosu in njegovem besu, toda njegove laži ne bodo takšne. ⁷ Zato bo Moáb tulil za Moábom, vsi bodo tulili,3[Jer 48,20] kajti temelji Kir Heresa bodo žalovali;g[žalovali: ali, mrmrali.] zagotovo so udarjeni. ⁸ Kajti hešbónska polja pešajo in sibmanska trta. Gospodarji poganov so zlomili njegove glavne sadike, prišli so celó do Jazêrja, tavali so skozi divjino. Njegovi poganjki se iztezajo,h[se iztezajo…: ali, so izpuljeni.] odšli so preko morja.

⁹ Zato bom z jokom objokoval sibmansko trto iz Jazêrja. Namakal te bom s svojimi solzami, oh Hešbón in Elaléja, zaradi vpitjai[vpitja…: ali, alarma, ki je padel na tvoje poletne sadove itd.] za tvojimi poletnimi sadovi in ker je tvoja žetev propadla. ¹⁰ Veselje4[Jer 48,33] je odvzeto in radost iz obilnega polja in v vinogradih ne bo prepevanja niti ne bo vriskanja niti tam ne bo vpitja. Tlačitelji ne bodo tlačili nobenega vina v svojih stiskalnicah; njihovemu vriskanju ob trgatvi sem naredil, da odneha. ¹¹ Zato bo moja notranjost zvenela kakor harfa za Moábom in moji notranji deli za Kir Heresom.

¹² In zgodilo se bo, ko bo videno, da je Moáb izmučen na visokih krajih, da bo prišel k svojemu svetišču, da moli, toda ne bo prevladal. ¹³ To je beseda, ki jo je od tistega časa Gospod govoril glede Moába. ¹⁴ Toda sedaj je Gospod govoril, rekoč: »Znotraj treh let, kakor so najemnikova leta in Moábova slava bo zaničevana z vso tisto veliko množico in preostanek bo zelo majhen in slaboten.«j[slaboten: ali, ne bo številen.]