Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Knjiga preroka Izaija (Iz)

Iz, 6. poglavje

¹ V letu,a[Okoli leta 758 pr. Kr.] ko je kralj Uzíjah umrl, sem videl1[Jn 12,39-41] tudi Gospoda sedéti na prestolu, visokega in dvignjenega in njegovab[njegova…: ali, krajce njegovega oblačila napolniti tempelj.] vlečka je napolnila tempelj. ² Nad njim so stali serafi. Vsak je imel šest peruti. Z dvema je pokril svoj obraz in z dvema je pokril svoja stopala in z dvema je letel. ³ Edenc[Eden…: hebr. Ta je vzklikal k temu.] je vzklikal drugemu in govoril: »Svét,2[Raz 4,8] svét, svét je Gospod nad vojskami. Celotnad[Celotna…: hebr. Njegova slava je polnost celotne zemlje.] zemlja je polna njegove slave.« ⁴ Podboji vrate[vrat: hebr. pragov.] so se premaknili ob glasu tistega, ki je vpil in hiša je bila napolnjena z dimom.

⁵ Potem sem rekel: »Gorje meni! Kajti onemelf[onemel: hebr. odrezan.] sem, ker sem človek nečistih ustnic in prebivam v sredi ljudstva nečistih ustnic, kajti moje oči so videle Kralja, Gospoda nad vojskami.« ⁶ Potem je priletel k meni eden izmed serafov, kig[ki…: hebr. in v svoji roki je imel žerjavico.] je imel v svoji roki žerjavico, ki jo je s kleščami vzel z oltarja. ⁷ Toh[To…: hebr. Storil je, da se je to dotaknilo mojih ust.] je položil na moja usta in rekel: »Glej, to se je dotaknilo tvojih ustnic in tvoja krivičnost je odvzeta proč in tvoj greh je očiščen.« ⁸ Slišal sem tudi glas od Gospoda, rekoč: »Koga naj pošljem in kdo bo šel za nas?«3[1 Mz 1,26] Potem sem rekel: »Tukaji[Tukaj…: hebr. Glej mene.] sem, pošlji mene.«

⁹ Rekel je: »Pojdi in povej temu ljudstvu: ›Resnično,j[Resnično: Brez prenehanja poslušate itd: hebr. V poslušanju itd.] poslušajte,4[Mt 13,14; Mr 4,12; Lk 8,10; Jn 12,40; Jn 14,27; Apd 28,26; Rim 11,8] toda ne razumite in resnično glejte, pa ne zaznajte. ¹⁰ Naredi srce tega ljudstva debelo in njihova ušesa naredi težka in zapri njihove oči, da ne bi videli s svojimi očmi in [ne bi] slišali s svojimi ušesi in [ne bi] razumeli s svojim srcem in ne bi bili spreobrnjeni in ne bi bili ozdravljeni.‹«5[[Mt 13,14-15]; [Jn 12,40]; [Rim 1,28]; [2 Tes 2,10-12]; [1 Tim 4,2]] ¹¹ Tedaj sem rekel: »Gospod, doklej?« Odgovoril je: »Dokler ne bodo mesta opustošena, brez prebivalca in hiše brez človeka in ne bo dežela popolnomak[popolnoma…: hebr. zapuščena z zapuščenostjo.] zapuščena ¹² in Gospod je ljudi pognal daleč proč in tam bo velika zapuščenost v sredi dežele.

¹³ Toda vendar bo v njej desetina in tal[ta…: ali, ko se je vrnila in bila prebrskana.] se bo vrnila in bo požrta; kakor terebinta in kakor hrast, katerega deblom[deblo: ali, zaloga; Septuaginta (LXX): kakor želod, ki pade ven iz lupine.] je na njiju, ko odvržeta svoje listje, tako bo svéto seme snov le-tega.«