Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Knjiga preroka Izaija (Iz)

Iz, 3. poglavje

¹ Kajti glej, Gospod, Gospod nad bojevniki, jemlje proč od Jeruzalema in od Juda, podporo in palico, celotno podporo kruha in celotno podporo vode, ² mogočnega človeka in bojevnika, sodnika in preroka, razsodnega in starca, ³ petdesetnika, častitljivegaa[častitljivega…: hebr. človeka, eminentnega po obličju.] človeka, svetovalca, spretnega rokodelca in zgovornegab[zgovornega: ali, veščega govora.] govornika. ⁴ Otroke1[Prd 10,16] jim bom dal za prince in otročiči bodo vladali nad njimi. ⁵ Ljudstvo bo zatirano, eden od drugega in vsakdo od svojega soseda. Otrok se bo ponosno obnašal zoper starca in nizek zoper častitljivega. ⁶ Ko bo človek zgrabil svojega brata iz hiše svojega očeta, rekoč: »Oblačilo imaš, bodi naš vladar in naj bo ta razvalina pod tvojo roko,« ⁷ na tisti dan bo ta prisegel,c[prisegel: hebr. povzdignil glavo.] rekoč: »Ne bom ranocelnik,d[ranocelnik…: hebr. obvezovalec.] kajti v moji hiši ni niti kruha niti obleke. Ne postavljajte me za vladarja ljudstvu.« ⁸ Kajti Jeruzalem je razrušen in Juda je padel, ker so njihov jezik in njihova početja zoper Gospoda, da izzivajo oči njegove slave.

⁹ Prikaz njihovega obličja pričuje zoper njih, ne skrivajo svojega greha, razglašajo ga kakor Sódoma.2[1 Mz 13,13; 1 Mz 18,21; 1 Mz 19,5] Gorje njihovi duši! Kajti nagradili so se z zlom. ¹⁰ Recite pravičnemu, da bo dobro z njim; kajti jedli bodo sad svojih dejanj. ¹¹ Gorje zlobnemu! Z njim bo slabo, kajti danae[dana: hebr. storjena.] mu bo nagrada njegovih rok.

¹² Kar se tiče mojega ljudstva, so njihovi zatiralci otroci, vladajo pa jim ženske. Oh moje ljudstvo, tisti, ki te vodijo,f[vodijo: ali, imenujejo blagoslovljen.] ti povzročajo, da se motiš in uničujejog[uničujejo: hebr. požirajo.] pot tvojih stezá. ¹³ Gospod vstaja, da bi se pravdal in stoji, da bi sodil ljudstvu. ¹⁴ Gospod bo stopil na sodbo s starci svojega ljudstva in njegovimi princi, kajti požrlih[požrli: ali, požgali.] ste vinograd; plen ubogih je v vaših hišah. ¹⁵ ›Kaj nameravate, da lomite moje ljudstvo na koščke in meljete obraze revnih?‹ govori Gospod Bog nad bojevniki.

¹⁶ Poleg tega Gospod govori: ›Ker so hčere sionske ošabne in hodijo z vratovi, iztegnjenimi naprej in poltenimii[poltenimi: hebr. zavajajo s svojimi.] očmi, hodijo in drobijoj[drobijo: ali, lepo stopicljajo.] medtem ko gredo in zvončkljajo s svojimi stopali, ¹⁷ zato bo Gospod s krasto udaril tême sionskih hčerá in Gospod bo odkrilk[odkril: hebr. ogolil.] njihove skrite dele. ¹⁸ Na tisti dan bo Gospod odvzel pogumnost njihovih zvončkljajočih ornamentov, okoli njihovih stopal in njihove čepicel[čepice: ali, mreže.] in njihove okrogle rute, podobne polmesecu, ¹⁹ verižice,m[verižice: ali, sladke kroglice.] zapestnice, šale,n[šale: ali, bleščeče ornamente.] ²⁰ klobučke, ornamente nog, naglavne trakove, ogrlice,o[ogrlice: hebr. hiše duše.] uhane, ²¹ prstane, nosne dragocenosti, ²² zamenljive ogrinjalne kostime, plašče, plete, torbice, ²³ zrcala, tanko laneno platno, kapuce in zagrinjala. ²⁴ Zgodilo se bo, da bo namesto prijetnega vonja tam zaudarjanje, namesto pasu vrv, namesto pričeske plešavost, namesto životca opasovanje vrečevine in opeklina namesto lepote. ²⁵ Tvoji možje bodo padli pod mečem in tvoji mogočnip[mogočni: hebr. močni.] v vojni. ²⁶ Njena velika vrata bodo žalovala in tulila in ona bo zapuščenaq[zapuščena: ali, izpraznjena; hebr. očiščena.] sedéla na tleh.