Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Knjiga preroka Izaija (Iz)

Iz, 14. poglavje

¹ Kajti Gospod bo imel usmiljenje do Jakoba in bo še izbral Izrael in jih postavil v njihovo deželo, in tujci bodo združeni z njimi in se bodo trdno pridružili Jakobovi hiši. ² Ljudstvo jih bo vzelo in jih privedlo na njihov kraj. Izraelova hiša jih bo vzela v last v Gospodovi deželi za služabnike in pomočnice. Odvedli jih bodo ujete tisti, kateriha[katerih…: hebr. ki jih je vzel za ujetnike.] ujetniki so bili in vladali bodo nad svojimi zatiralci. ³ Na ta dan se bo zgodilo, ko ti bo Gospod dal počitek pred tvojo bridkostjo, pred tvojim strahom in pred trdim suženjstvom, s čimer si bil primoran, da služiš,

⁴ da boš vzel ta pregovorb[pregovor: ali, zbadljiv govor.] zoper babilonskega kralja in rekel: »Kako je zatiralec končal! Zlatoc[Zlato…: ali, Natančnost iz zlata je končala.] mesto je končalo! ⁵ Gospod je zlomil palico zlobnih in žezlo vladarjev. ⁶ Tisti, ki je v besu udarjal ljudstvo z nenehnimd[nenehnim…: hebr. udarcem brez odstranitve.] udarjanjem, tisti, ki je narodom vladal v jezi, je preganjan in nihče ne zadržuje. ⁷ Celotna zemlja je pri počitku in mirna. Oni izbruhnejo v petje. ⁸ Da, ciprese se razveseljujejo ob tebi in libanonske cedre, rekoč: ›Odkar si položen dol, noben sekalec ni prišel zoper nas.‹ ⁹ Podzemljee[Podzemlje: ali, Grob.] od spodaj vztrepetava zaradi tebe, da te sreča ob tvojem prihodu. Zaradi tebe razvnema mrtve, celó vse zemeljske vodje,f[vodje: hebr. voditelje, ali, velike kozle.] iz njihovih prestolov je dvignil vse kralje narodov. ¹⁰ Vsi ti bodo govorili in ti rekli: ›Si tudi ti postal slaboten kakor mi? Si postal podoben nam?‹ ¹¹ Tvoje hrumenje je privedeno dol k podzemlju in zvok tvojih lir. Ličinka se razteguje pod teboj in ličinke te pokrivajo. ¹² § Kako si padel z neba, oh Lucifer,g[Lucifer: ali, dnevna zvezda.] sin jutra! Kako si posekan na tla, ki si narode slabil! ¹³ Ker si rekel v svojem srcu: ›Vzpel se bom v nebesa, svoj prestol bom povzdignil nad Božje zvezde.1[[Sod 8,26]] Tudi na gori skupnosti bom sedel, na obronkih severa. ¹⁴ Nad višine oblakov se bom dvignil, podoben bom Najvišjemu.‹ ¹⁵ Vendar boš priveden dol v podzemlje, na obronke jame. ¹⁶ Tisti, ki te vidijo, te bodo natančno ogledovali in preudarjali, rekoč: ›Mar je to mož, ki je počel, da je zemlja trepetala, ki je pretresal kraljestva, ¹⁷ ki je naredil zemeljski [krog]2[[Iz 40,22]] kakor divjino in uničil njegova mesta, ki ni odprlh[odprl…: ali, odpustil svojih ujetnikov domov?] hiše svojih ujetnikov?‹ ¹⁸ Vsi kralji narodov, celó vsi izmed njih, ležijo v slavi, vsak v svoji hiši. ¹⁹ Ti pa si izvržen iz svojega groba, kakor gnusna mladika in kakor oblačilo tistih, ki so umorjeni, prebodeni z mečem, ki gredo dol k jamskim kamnom, kakor truplo, pomendrano pod stopali. ²⁰ Ne boš pridružen z njimi pri pokopu, ker si uničil svojo deželo in umoril svoje ljudstvo. Seme3[Job 18,19; Ps 21,10; Ps 37,28; Ps 109,13] hudodelcev nikoli ne bo ugledno. ²¹ Pripravite pokol za njegove otroke zaradi4[2 Mz 20,5; Mt 23,35] krivičnosti njihovih očetov, da ne vstanejo niti ne vzamejo v last dežele niti ne napolnijo obličja zemeljskega [kroga]5[[Iz 40,22]] z mesti. ²² Kajti dvignil se bom proti njim,‹ govori Gospod nad vojskami ›in iztrebil bom iz Babilona ime in ostanek, sina in nečaka,‹i[nečaka: ali, vnuka.] govori Gospod. ²³ ›Prav tako ga bom naredil posest za bobnarico in vodne tolmune in pometel ga bom z metlo uničenja,‹ govori Gospod nad vojskami.

²⁴ Gospod nad vojskami je prisegel, rekoč: ›Zagotovo, kakor sem si zamislil, tako se bo zgodilo in kakor sem se namenil, tako bo ostalo, ²⁵ da bom v svoji deželi zlomil Asirca in na svojih gorah ga bom pomendral pod stopalom. Potem bo njegov jarem odšel od njih in njegovo breme bo odšlo iz njihovih ramen.‹« ²⁶ To je namen, ki je namenjen nad celotno zemljo, in to je roka, ki je iztegnjena nad vsemi narodi. ²⁷ Kajti Gospod nad vojskami se je namenil6[2 Krn 20,6; Job 9,12; Prg 21,30; Dan 4,31-35] in kdo bo to razveljavil? Njegova roka je iztegnjena in kdo jo bo zavrnil? ²⁸ To breme je bilo v letu, ko je kralj Aház umrl.

²⁹ Ne razveseli se ti, celotna Filisteja,j[Filisteja: hebr. valeče se, prehodno.] ker je palica tistega, ki te je udaril, zlomljena, kajti iz kačje korenine bo prišla strupena kačak[strupena kača: ali, gad.] in njen sad bo ognjena leteča kača. ³⁰ Prvorojenec revnega bo nahranjen in pomoči potreben se bo ulegel v varnosti in z lakoto bom ubil tvojo korenino, on pa bo pokončal tvoj preostanek. ³¹ Tulite, oh velika vrata, jokaj, oh mesto, ti, celotna Filisteja si raztopljena, kajti iz severa bo prišel dim in nihčel[nihče…: ali, on ne bo sam.] ne bo sam v svojih določenihm[določenih…: ali, zborih.] časih. ³² Kaj bo nekdo potem odgovoril poslancem naroda? Da7[Ps 87,1; Ps 87,5; Ps 102,16] je Gospod ustanovil Sion in revni izmed njegovega ljudstva bodon[bodo…: ali, se bodo zatekali.] zaupali vanj.